Nalaganje dokumenta...
Zakon o zasebnem varovanju (ZZasV)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 126-5385/2003, stran 17240 DATUM OBJAVE: 18.12.2003
VELJAVNOST: od 2.1.2004 do 25.3.2011 / UPORABA: od 2.1.2004 do 25.3.2011
RS 126-5385/2003
Verzija
7 / 7
Čistopis se uporablja od 26.3.2011 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: NEAKTUALEN.
5385. Zakon o zasebnem varovanju (ZZasV)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o zasebnem varovanju (ZZasV)
o razglasitvi zakona o zasebnem varovanju (ZZasV)
Razglašam zakon o zasebnem varovanju (ZZasV), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 27. novembra 2003.
Št. 001-22-101/03
Ljubljana, dne 8. decembra 2003.
Predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek l. r.
Z A K O N
O ZASEBNEM VAROVANJU (ZZasV)
O ZASEBNEM VAROVANJU (ZZasV)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja subjekte, oblike in pogoje za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja ljudi in premoženja, ki ga ne zagotavlja država (v nadaljnjem besedilu: zasebno varovanje), obvezno organiziranje službe varovanja, ter inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega zakona.
2. člen
(pomen izrazov)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo naslednje:
1.
zasebno varovanje je varovanje ljudi in premoženja, ki ga kot pridobitno gospodarsko dejavnost opravljajo gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja v skladu s tem zakonom ter zakonom, ki ureja gospodarske družbe; fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in so vpisane v predpisan register ali predpisano evidenco v skladu z zakonom, ki ureja davčno službo (v nadaljnjem besedilu: fizična oseba, ki opravlja dejavnost), smejo opravljati samo dejavnost iz šeste alineje 5. člena tega zakona (načrtovanje varnostnih sistemov);
2.
varnostno osebje je osebje, ki pri imetniku licence opravlja naloge iz 19., 20., 21., 22. in 23. člena tega zakona;
3.
sistemi za tehnično varovanje so posamezna ali funkcionalno povezana tehnična sredstva za nadzor gibanja na določenem objektu, območju ali prostoru, samodejno odkrivanje in javljanje nepooblaščene prisotnosti ali požara, prenos alarmnih sporočil, ter sredstva za obdelavo in arhiviranje teh sporočil (protivlomno varovanje, pristopna kontrola, videonadzor, biometrične metode in drugo);
4.
mehanske naprave za varovanje so posamezna ali funkcionalno povezana sredstva, ki so varnostno posebej izdelana za preprečevanje nasilnega vstopa v ali na varovan prostor;
5.
načrtovanje varnostnih sistemov zajema izdelavo projektov tehnične dokumentacije (projektov za izvedbo in projektov izvedenih del) za izvedbo sistemov za tehnično varovanje;
6.
izvajanje sistemov tehničnega varovanja obsega neposredno izvedbo tehničnih rešitev varovanja in nadzor nad njegovo izvedbo ter vzdrževanje sistemov in mehanskih naprav za varovanje;
7.
varovanje oseb je varovanje življenja in telesne nedotakljivosti fizičnih oseb z varnostniki oziroma telesnimi stražarji;
8.
varovanje ljudi in premoženja je varovanje ljudi, ki se nahajajo na varovanem območju, ter premičnega in nepremičnega premoženja pred uničenjem, tatvino in drugimi škodljivimi vplivi z varnostniki ali sistemi za tehnično varovanje in mehanskimi napravami po predpisanih standardih ter preverjanje oziroma dopuščanje vstopov in izstopov posameznikov in njihovih prevoznih sredstev v varovane prostore;
9.
prevoz in varovanje denarja ter drugih vrednostnih pošiljk je prevoz gotovine in drugih vrednostnih pošiljk (zlato, drago kamenje, umetnine, vrednostni papirji in podobno) z varnostniki ter s posebej prirejenimi prevoznimi sredstvi;
10.
varovanje javnih zbiranj je zagotavljanje reda na javnih shodih in javnih prireditvah z varnostniki ali sistemi za tehnično varovanje in mehanskimi napravami za varovanje, v skladu s predpisi, ki urejajo javna zbiranja;
11.
upravljanje z varnostno-nadzornim centrom (v nadaljnjem besedilu: VNC) je upravljanje in stalni fizični nadzor nad vgrajenimi tehničnimi sistemi in napravami za varovanje ljudi in premoženja, območja ali varovane osebe in nadzor s telekomunikacijskimi potmi prenosa alarmnih signalov, ki se opravlja v VNC;
12.
naročnik storitev zasebnega varovanja je oseba, ki z izvajalcem zasebnega varovanja sklene pisno pogodbo o opravljanju posamezne oblike zasebnega varovanja;
13.
licenca je dovoljenje, izdano v skladu s tem zakonom za opravljanje ene ali več oblik zasebnega varovanja na območju Republike Slovenije;
14.
polni in skrajšani delovni čas imata enak pomen, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja delovna razmerja.
3. člen
(izvajalci zasebnega varovanja)
(1)
Zasebno varovanje lahko pod pogoji, določenimi s tem zakonom, in v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, opravljajo gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki ali samostojne podjetnice posameznice (v nadaljnjem besedilu: samostojni podjetnik posameznik).
(2)
Dejavnost načrtovanja varnostnih sistemov iz šeste alineje 5. člena tega zakona lahko opravljajo tudi fizične osebe, ki opravljajo dejavnost.
(3)
Subjekti iz prvega odstavka tega člena pri varovanju javnih zbiranj na območju občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, zagotavljajo tudi ustrezno število varnostnega osebja, ki ima ustrezno znanje italijanskega ali madžarskega jezika.
4. člen
(tuji izvajalci zasebnega varovanja)
Tuje pravne in fizične osebe iz držav, ki niso članice Evropske unije, ki so v matični državi pridobile pravico do opravljanja zasebnega varovanja, lahko v skladu s tem zakonom opravljajo zasebno varovanje v Republiki Sloveniji ob pogoju vzajemnosti.
5. člen
(oblike varovanja)
Zasebno varovanje kot dejavnost se lahko opravlja v naslednjih oblikah:
-
varovanje oseb;
-
varovanje ljudi in premoženja;
-
prevoz in varovanje gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk;
-
varovanje javnih zbiranj;
-
upravljanje z VNC;
-
načrtovanje varnostnih sistemov;
-
izvajanje sistemov tehničnega varovanja.
II. PRISTOJNI ORGAN
6. člen
(pristojni organ)
Upravne naloge s področja zasebnega varovanja, določene v tem zakonu, izvaja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
7. člen
(pristojnosti ministrstva)
Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, opravlja zlasti naslednje naloge:
-
podeljuje, spreminja in odvzema licence za opravljanje zasebnega varovanja (v nadaljnjem besedilu: licence);
-
podeljuje in odvzema službene izkaznice iz prvega odstavka 49. člena tega zakona;
-
daje soglasje tujim pravnim in fizičnim osebam za opravljanje posameznih storitev zasebnega varovanja na območju Republike Slovenije;
-
opravlja nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanimi na njegovi podlagi, ki urejajo zasebno varovanje;
-
vodi register in evidence iz 64. člena tega zakona.
12. člen
(pristojnosti ministrstva, pristojnega za notranje zadeve,na področju strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja varnostnega osebja)
(1)
Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, izvaja naslednje naloge na področju strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja varnostnega osebja:
-
pripravi in izvaja programe strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja iz 29. člena tega zakona;
-
zagotavlja kadrovske, materialne in prostorske pogoje ter opremo za izvajanje programov strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja;
-
vodi evidenco strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja iz 74. člena tega zakona;
-
pripravlja predloge katalogov standardov strokovnih znanj in spretnosti v skladu z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije;
-
predlaga člane komisij za preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij in opravlja druge naloge, določene z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije.
(2)
Minister, pristojen za notranje zadeve, podrobneje predpiše način izvajanja ter kadrovske in materialne pogoje za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka.
(3)
Nosilec javnega pooblastila pripravi programe strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja in jih posreduje v soglasje ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve.
(4)
Minister, pristojen za notranje zadeve, lahko na podlagi javnega natečaja za izvajanje nalog strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja varnostnega osebja iz prve alineje prvega odstavka tega člena, podeli javno pooblastilo pravni ali fizični osebi, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
-
da ima strokovni delavec, ki organizira strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje, visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri, pedagoško-andragoško izobrazbo in strokovni izpit, predpisan za področje izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: strokovni izpit),
-
da ima zagotovljene izvajalce in druge strokovne delavce, ki izpolnjujejo pogoje, predpisane za posamezna področja strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja in
-
da razpolaga s prostori in opremo, predpisano za izvedbo posameznega programa.
(5)
Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, nadzira izvajanje programov strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja varnostnega osebja iz prejšnjega odstavka. Če pri nadzoru ugotovi, da nosilec javnega pooblastila ne izpolnjuje več pogojev ali javnega pooblastila ne izvaja na način, določen s tem zakonom ali predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, na to opozori nosilca javnega pooblastila, ki je nepravilnosti dolžan odpraviti v enem mesecu. Če nosilec javnega pooblastila v tem roku nepravilnosti ne odpravi, ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, javno pooblastilo odvzame.
(6)
Izvajalci strokovnega usposabljanja in usposabljanja so dolžni o izvajanju strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja pisno poročati ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, do 31. marca za preteklo koledarsko leto.
(7)
Preverjanja znanja v programih strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja, ne glede na določbo četrtega odstavka tega člena, izvajajo tričlanske komisije, ki jih imenuje minister, pristojen za notranje zadeve. Sestavo komisije in postopek preverjanja znanja predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.
13. člen
(tarifa za izvajanje strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja)
(1)
Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše tarifo, s katero določi višino prispevkov za izvajanje programov strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja.
(2)
Višina prispevkov iz prejšnjega odstavka se določi s tarifo glede na potrebno pokrivanje stroškov za izvajanje strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja.
III. LICENCE IN POGOJI ZA OPRAVLJANJE ZASEBNEGA VAROVANJA
1. Splošne določbe
16. člen
(postopek za pridobitev licence)
(1)
Pravica za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja se pridobi z licenco. Licenco se izda z upravno odločbo. Po dokončnosti upravne odločbe ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, po uradni dolžnosti imetniku licence podeli certifikat, s katerim gospodarska družba, samostojni podjetnik posameznik ali oseba, ki samostojno opravlja dejavnost, dokazuje posest licence. Obliko in vsebino certifikata določi minister, pristojen za notranje zadeve.
(2)
Vloga za pridobitev licence s točno navedbo oblike zasebnega varovanja iz 5. člena tega zakona se vloži pri ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve. Vlogi se priložijo pisna dokazila o izpolnjevanju s tem zakonom predpisanih pogojev za podelitev licence. Podatke iz uradnih evidenc, ki jih vodijo državni organi, samoupravne lokalne skupnosti ali nosilci javnih pooblastil, pridobi uradna oseba ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, ki odloča o podelitvi licence, po uradni dolžnosti.
17. člen
(sprememba licence)
Licenco iz prvega odstavka 18. člena tega zakona se lahko na podlagi vloge gospodarske družbe oziroma samostojnega podjetnika posameznika, ki ima licenco po tem zakonu (v nadaljnjem besedilu: imetnik licence), spremeni, če izpolnjuje pogoje za opravljanje drugih oblik zasebnega varovanja iz 5. člena tega zakona oziroma če več ne izpolnjuje pogojev za opravljanje posamezne oblike zasebnega varovanja iz 5. člena tega zakona.
18. člen
(pogoji za začetek opravljanja zasebnega varovanja)
(1)
Imetnik licence lahko začne opravljati oblike zasebnega varovanja, ki so navedene v licenci, z dnem pridobitve licence.
(2)
Imetnik licence mora pred začetkom opravljanja zasebnega varovanja iz prejšnjega odstavka zagotoviti zavarovanje odgovornosti iz 37. člena tega zakona.
(3)
Imetnik licence sklene z naročnikom storitev zasebnega varovanja pogodbo o varovanju v pisni obliki.
(4)
Pogodba iz prejšnjega odstavka, ki ni sklenjena v pisni obliki ali je sklenjena z gospodarsko družbo oziroma samostojnim podjetnikom posameznikom, ki nima licence iz prvega odstavka tega člena, je nična.
(5)
Imetnik licence sme opravljati zasebno varovanje samo z osebami, ki izpolnjujejo pogoje, določene v 19., 20., 21., 22. ali 23. členu tega zakona.
2. Osebni pogoji
19. člen
(odgovorna oseba)
(1)
Oseba, ki je pri imetniku licence zaposlena in je odgovorna za opravljanje zasebnega varovanja, mora izpolnjevati naslednje pogoje:
-
imeti opravljen program strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja ali imeti nacionalno poklicno kvalifikacijo varnostni menedžer oziroma varnostna menedžerka (v nadaljnjem besedilu: varnostni menedžer);
-
biti brez zadržkov javnega reda;
-
biti državljan države članice Evropske unije;
-
biti zdravstveno sposobna opravljati naloge varnostnega menedžerja;
-
aktivno obvladati slovenski jezik;
-
imeti najmanj pet let delovnih izkušenj na področju varovanja.
(2)
Za osebe, ki imajo pridobljeno visoko izobrazbo na področju varnostnih ved, se šteje, da imajo pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo varnostni menedžer.
20. člen
(varnostnik)
(1)
Oseba, ki je pri imetniku licence zaposlena in neposredno opravlja zasebno varovanje kot varnostnik čuvaj oziroma varnostnica čuvajka ali varnostnik oziroma varnostnica ali varnostnik telesni stražar oziroma varnostnica telesna stražarka ali varnostnik nadzornik oziroma varnostnica nadzornica, mora izpolnjevati naslednje pogoje:
-
opraviti program strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja ali imeti nacionalno poklicno kvalifikacijo varnostnik čuvaj oziroma varnostnica čuvajka ali varnostnik oziroma varnostnica ali varnostnik telesni stražar oziroma varnostnica telesna stražarka ali varnostnik nadzornik oziroma varnostnica nadzornica (v nadaljnjem besedilu: varnostnik);
-
biti brez zadržkov javnega reda;
-
biti državljan države članice Evropske unije;
-
biti zdravstveno sposobna opravljati določene naloge varnostnika;
-
aktivno obvladati slovenski jezik.
(2)
Za osebe, ki so pridobile nacionalno poklicno kvalifikacijo »višji policist« ali nacionalno poklicno kvalifikacijo »policist« v skladu s predpisi, ki urejajo nacionalne poklicne kvalifikacije, se šteje, da so opravile program izpopolnjevanja in usposabljanja za varnostnika.
21. člen
(varnostni tehnik)
Oseba, ki je pri imetniku licence zaposlena in montira in vzdržuje tehnična sredstva in mehanske naprave za varovanje, mora izpolnjevati naslednje pogoje:
-
opraviti program strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja ali imeti nacionalno poklicno kvalifikacijo varnostni tehnik oziroma varnostna tehnica (v nadaljnjem besedilu: varnostni tehnik);
-
biti brez zadržkov javnega reda;
-
biti državljan države članice Evropske unije;
-
biti zdravstveno sposobna opravljati naloge varnostnega tehnika;
-
aktivno obvladati slovenski jezik.
22. člen
(pooblaščeni inženir varnostnih sistemov)
Oseba, ki je pri imetniku licence zaposlena in opravlja dela odgovornega projektanta tehničnih sistemov in mehanskih naprav za varovanje oziroma dela odgovornega vodje teh del skladno z zakonom, ki ureja graditev objektov, mora izpolnjevati naslednje pogoje:
-
opraviti program strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja ali imeti nacionalno poklicno kvalifikacijo pooblaščeni inženir varnostnih sistemov oziroma pooblaščena inženirka varnostnih sistemov (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni inženir varnostnih sistemov);
-
biti brez zadržkov javnega reda;
-
biti državljan države članice Evropske unije;
-
biti zdravstveno sposobna opravljati naloge pooblaščenega inženirja varnostnih sistemov;
-
aktivno obvladati slovenski jezik.
23. člen
(operater VNC)
Oseba, ki je pri imetniku licence zaposlena in upravlja s tehničnimi sredstvi in napravami v VNC, mora izpolnjevati naslednje pogoje:
-
opraviti program strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja ali imeti nacionalno poklicno kvalifikacijo operater VNC oziroma operaterka VNC (v nadaljnjem besedilu: operater VNC);
-
biti brez zadržkov javnega reda;
-
biti državljan države članice Evropske unije;
-
biti zdravstveno sposobna opravljati naloge operaterja VNC;
-
aktivno obvladati slovenski jezik.
24. člen
(nacionalna poklicna kvalifikacija odgovornih oseb)
Odgovorne osebe morajo imeti nacionalno poklicno kvalifikacijo na področju vodenja delovnega procesa pri opravljanju zasebnega varovanja ljudi in premoženja varnostni menedžer oziroma varnostna menedžerka, določeno s katalogom standardov strokovnih znanj in spretnosti ali pridobljeno na podlagi listin pridobljenih po izobraževalnih programih ali pridobljeno na drug način v skladu z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije.
25. člen
(nacionalna poklicna kvalifikacija varnostnikov)
Varnostniki morajo imeti nacionalno poklicno kvalifikacijo na področju opravljanja zasebnega varovanja ljudi in premoženja varnostnik čuvaj oziroma varnostnica čuvajka, ali varnostnik oziroma varnostnica, ali varnostnik telesni stražar oziroma varnostnica telesna stražarka, ali varnostnik nadzornik oziroma varnostnica nadzornica, določeno s katalogom standardov strokovnih znanj in spretnosti ali pridobljeno na podlagi listin pridobljenih po izobraževalnih programih ali pridobljeno na drug način v skladu z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije.
26. člen
(nacionalna poklicna kvalifikacija varnostnih tehnikov)
Varnostni tehniki morajo imeti nacionalno poklicno kvalifikacijo na področju montiranja in vzdrževanja tehničnih sredstev in mehanskih naprav za varovanje varnostni tehnik, določeno s katalogom standardov strokovnih znanj in spretnosti ali pridobljeno na podlagi listin pridobljenih po izobraževalnih programih ali pridobljeno na drug način v skladu z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije.
27. člen
(nacionalna poklicna kvalifikacija pooblaščenih inženirjev varnostnih sistemov)
Pooblaščeni inženirji varnostnih sistemov morajo imeti nacionalno poklicno kvalifikacijo na področju načrtovanja in izvajanja varnostnih sistemov pooblaščeni inženir varnostnih sistemov oziroma pooblaščena inženirka varnostnih sistemov, določeno s katalogom standardov strokovnih znanj in spretnosti ali pridobljeno na podlagi listin pridobljenih po izobraževalnih programih ali pridobljeno na drug način v skladu z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije.
28. člen
(nacionalna poklicna kvalifikacija operaterjev VNC)
Operaterji VNC morajo imeti nacionalno poklicno kvalifikacijo na področju upravljanja s tehničnimi sredstvi in napravami v varnostno-nadzornem centru operater VNC oziroma operaterka VNC, določeno s katalogom standardov strokovnih znanj in spretnosti ali pridobljeno na podlagi listin pridobljenih po izobraževalnih programih ali pridobljeno na drug način v skladu z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije.
29. člen
(strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje)
(1)
Osebe iz 19., 20., 21., 22. in 23. člena tega zakona se morajo strokovno usposabljati z namenom pridobivanja in izpopolnjevanja strokovnih znanj in spretnosti na področju varovanja ljudi in premoženja.
(2)
Stroške strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja plača imetnik licence ali posameznik sam, če z imetnikom licence nima sklenjene ustrezne pogodbe o delu.
(3)
Programe in način strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.
(4)
Določba prvega odstavka tega člena ne velja za osebe, ki pridobijo nacionalno poklicno kvalifikacijo iz 24., 25., 26., 27. ali 28. člena tega zakona v skladu s predpisi, ki urejajo nacionalne poklicne kvalifikacije.
(5)
Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, izda osebam iz prvega odstavka tega člena potrdilo o opravljenem strokovnem izpopolnjevanju in usposabljanju.
(6)
Osebe iz prvega in četrtega odstavka tega člena se morajo vsakih pet let udeležiti obdobnega strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja in opraviti preizkus strokovne usposobljenosti, po programih, ki jih določi minister, pristojen za notranje zadeve.
(7)
Če oseba preizkusa ne opravi v prvem poskusu, ima pravico preizkus ponoviti v 30 dneh od dneva preizkusa. Če tudi drugič ni uspešna, ima pravico preizkus ponoviti v 30 dneh od drugega opravljanja preizkusa. Če tudi tretjega preizkusa ne opravi, se šteje, da ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja.
3. Pogoji za pridobitev licence
30. člen
(licenca za varovanje oseb)
Za pridobitev licence za varovanje oseb mora gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik izpolnjevati naslednje pogoje:
-
imeti za nedoločen čas s polnim delovnim časom zaposleno eno osebo, odgovorno za opravljanje zasebnega varovanja;
-
da ni zadržkov javnega reda za lastnike, zakonite zastopnike, prokuriste in člane nadzornega sveta;
-
da osebe iz prejšnje alineje niso ali niso bile lastniki, zakoniti zastopniki, prokuristi ali člani nadzornega sveta pravne osebe, kateri je bila odvzeta licenca;
-
da za prosilca licence ni bil podan predlog za odvzem licence;
-
imeti za nedoločen čas s polnim delovnim časom zaposlenih najmanj pet varnostnikov telesnih stražarjev;
-
imeti lasten ali s pogodbo zagotovljen VNC;
-
da je zavarovan za odgovornost za škodo, ki bi lahko nastala pri njegovem delu.
31. člen
(licenca za varovanje ljudi in premoženja)
(1)
Za pridobitev licence za varovanje ljudi in premoženja mora gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik izpolnjevati naslednje pogoje:
-
imeti za nedoločen čas s polnim delovnim časom zaposleno eno osebo, odgovorno za opravljanje zasebnega varovanja;
-
da ni zadržkov javnega reda za lastnike, zakonite zastopnike, prokuriste in člane nadzornega sveta;
-
da osebe iz prejšnje alineje niso ali niso bile lastniki, zakoniti zastopniki, prokuristi ali člani nadzornega sveta pravne osebe, kateri je bila odvzeta licenca;
-
da za prosilca licence ni bil podan predlog za odvzem licence;
-
imeti za nedoločen čas s polnim delovnim časom zaposlenih najmanj pet varnostnikov;
-
imeti lasten ali s pogodbo zagotovljen VNC;
-
da je zavarovan za odgovornost za škodo, ki bi lahko nastala pri njegovem delu.
(2)
Gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik iz prejšnjega odstavka mora imeti v stalni pripravljenosti najmanj dva varnostnika, ki ustrezno ukrepata ob sprožitvi alarmne naprave ali varnostnikovega klica na pomoč.
(3)
Za ustrezno ukrepanje iz prejšnjega odstavka se šteje takojšen odhod varnostnikov na kraj sprožitve alarma ali na kraj varnostnikovega klica na pomoč (v nadaljnjem besedilu: intervencija), kjer varnostniki lahko ukrepajo pod pogoji, ki jih določa ta zakon.
(4)
Varnostniki iz prejšnjega odstavka morajo biti strokovno usposobljeni za opravljanje intervencije v skladu s programom, ki ga določi minister, pristojen za notranje zadeve.
32. člen
(licenca za prevoz in varovanje denarja ter drugih vrednostnih pošiljk)
(1)
Za pridobitev licence za prevoz in varovanje denarja ter drugih vrednostnih pošiljk mora gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik izpolnjevati naslednje pogoje:
-
imeti za nedoločen čas s polnim delovnim časom zaposleno eno osebo, odgovorno za opravljanje zasebnega varovanja;
-
da ni zadržkov javnega reda za lastnike, zakonite zastopnike, prokuriste in člane nadzornega sveta;
-
da osebe iz prejšnje alineje niso ali niso bile lastniki, zakoniti zastopniki, prokuristi ali člani nadzornega sveta pravne osebe, kateri je bila odvzeta licenca;
-
da za prosilca licence ni bil podan predlog za odvzem licence;
-
imeti za nedoločen čas s polnim delovnim časom zaposlenih najmanj pet varnostnikov;
-
imeti lasten ali s pogodbo zagotovljen VNC;
-
imeti najmanj eno vozilo za prevoz denarja in drugih vrednostnih pošiljk, opremljeno v skladu s pravilnikom, ki ureja način prevoza denarja;
-
da je zavarovan za odgovornost za škodo, ki bi lahko nastala pri njegovem delu.
(2)
Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše na predlog pristojnega bančnega in zavarovalnega združenja ali na predlog ministrstva, pristojnega za posamezno področje, način prevoza in varovanja denarja ter drugih vrednostnih pošiljk.
(3)
Licenca se podeli po kategorijah v skladu s pravilnikom, ki ureja način prevoza in varovanja denarja ter drugih vrednostnih pošiljk.
33. člen
(licenca za varovanje javnih zbiranj)
(1)
Za pridobitev licence za varovanje javnih zbiranj mora gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik izpolnjevati pogoje iz prve, druge, tretje, četrte, šeste in sedme alineje 31. člena tega zakona in imeti najmanj 30 varnostnikov, zaposlenih za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
(2)
Varnostniki iz prejšnjega odstavka morajo biti strokovno usposobljeni za varovanje javnih zbiranj v skladu s programom, ki ga določi minister, pristojen za notranje zadeve.
(3)
Za varovanje javnih zbiranj se uporabljajo določbe tega zakona, če predpisi, ki urejajo javna zbiranja, gasilstvo in varstvo pred požari, ne določajo drugače.
(4)
Minister, pristojen za notranje zadeve, podrobneje predpiše način varovanja javnih zbiranj po tem členu.
34. člen
(licenca za upravljanje z VNC)
Za pridobitev licence za upravljanje z VNC mora gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik izpolnjevati naslednje pogoje:
-
imeti za nedoločen čas s polnim delovnim časom zaposleno eno osebo, odgovorno za opravljanje zasebnega varovanja;
-
da ni zadržkov javnega reda za lastnike, zakonite zastopnike, prokuriste in člane nadzornega sveta;
-
da osebe iz prejšnje alineje niso ali niso bile lastniki, zakoniti zastopniki, prokuristi ali člani nadzornega sveta pravne osebe, kateri je bila odvzeta licenca;
-
da za prosilca licence ni bil podan predlog za odvzem ali začasni odvzem licence;
-
imeti za nedoločen čas s polnim delovnim časom zaposlenih najmanj deset operaterjev VNC;
-
biti lastnik prostorov in naprav, ki tvorijo VNC, v višini najmanj 51% lastniškega deleža;
-
izpolnjevati predpisane varnostne standarde s področja delovanja VNC;
-
zagotoviti stalno kontrolo prenosa alarmnih sporočil iz varovanih objektov;