Zakon o regijskem parku Škocjanske jame (ZRPSJ)

3316. Zakon o regijskem parku Škocjanske jame (ZRPSJ)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z 
o razglasitvi zakona o regijskem parku Škocjanske jame (ZRPSJ)

Razglašam zakon o regijskem parku Škocjanske jame (ZRPSJ), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 1. oktobra 1996.

001-22-106/96

Ljubljana, dne 9. oktobra 1996.

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

Z A K O N
O REGIJSKEM PARKU ŠKOCJANSKE JAME (ZRPSJ)

Z namenom da se ohranijo in raziskujejo izjemne geomorfološke, geološke in hidrološke znamenitosti, redke in ogrožene rastlinske in živalske vrste, paleontološka in arheološka najdišča, etnološke in arhitekturne značilnosti in kulturna krajina ter zagotovijo možnosti za ustrezen razvoj, se območje Škocjanskih jam s tem zakonom razglasi za regijski park z imenom Škocjanske jame (v nadaljnjem besedilu: park).

Meja zavarovanega območja parka poteka: južno tik pod vasjo Gradišče pri Divači na severnem zgornjem robu udornic Lisičina in Sapendol, proti vzhodu do vzhodnega roba doline Dola in nato po robu skalnih sten pod robom vasi Brežec v vzhodno pobočje Dola, se po sredini pobočja dvigne do vrhnjega roba sten desnega (severnega) brega Reke, tako da je Jama nad Malni še v zavarovanem območju; nato poteka meja proti jugovzhodu po severnem robu soteske severno tik ob ruševinah gradu Školj, spet naprej po zgornjem robu soteske vse do točke jugozahodno pri vasi Famlje, se strmo spusti navzdol do kolovozne poti med Fameljskim mlinom in jezom na Reki, se nadaljuje po kolovozu do mosta čez Reko med Vremskim Britofom in Škofljami; od tam gre meja proti zahodu po zgornjem robu soteske Reke in zajema spodnji del iztočne soteske Sušice, naprej severno do vasi Naklo, tam zavije z roba na kraško planoto na zahod in jugozahod, kjer obkroži udornico Sokolak ter pride do meje katastrske občine Naklo, po njej seka glavni kolovoz med Matavunom in Danami, zavije proti severozahodu in severu ter obkroži udornico Globočak, tako da so Velika in Mala jama na Prevali ter jama Škrlica še v zavarovanem območju; nato gre meja do križišča poti na cesti Matavun–Divača od tod 500 m proti zahodu do magistralne ceste Divača–Kozina, nato gre po njenem vzhodnem robu proti severozahodu 300 m ter doseže mejo katastrskih občin Naklo–Divača, tam jo preči v ravni črti v smeri sever–severozahod v dolžini 350 m, kjer se obrne proti vzhodu že blizu ceste Divača–Dolnje Ležeče; meja gre tik južno od naselja Dolnje Ležeče v smeri jugovzhod, tako da poteka meja po severnem in vzhodnem robu udornih vrtač Bušljevec, Lesendol in Jablanc. Meja območja se tako konča na začetni točki tik pod vasjo Gradišče pri Divači.

Meja vplivnega območja parka, ki je v porečju Reke, poteka od severozahodnega kota parka ob trasi avtoceste proti severu do železniške proge Divača–Pivka. Od tod sledi železnici do ovinka pod Čebulovico, kjer proga zavije proti jugovzhodu, meja območja pa se nadaljuje proti severovzhodu do vrha Na Gavgah (661 m). Tu se zalomi proti jugovzhodu in poteka po grebenu Vremščice do vrha (1027 m). Tu zavije proti severovzhodu in preko Žužkovke (806 m) in Učičnika (726 m) doseže rob Sajevškega polja. Severno od Sajevč prečka polje, se preko kote 718 nadaljuje proti vzhodu, na koti 716 zavije proti jugovzhodu in poteka preko Varde (726 m), Ostrega vrha (693 m), Kaludernika (747 m), Osojnice (820 m) in Orleka (653 m). Tu južno od Pivke prečka obe železnici in cesto in se povzpne na Kerin (655 m) in Primož (718 m). Od tod se po grebenu spusti do sedla zahodno od Parja in ponovno dvigne na greben Gjure (724 m). Od Šilen tabora (751 m) poteka po robu strmega nariva vse do Bezgovice (738 m), vzhodno od Knežaka. Tam se zalomi proti vzhodu po grebenu Vrha (777 m) in Rebri (729 m) severno od Šembij, prečka cesto Šembije–Knežak, se povzpne na Stani hrib (674 m). Od tod, pa vse do vrha Snežnika, poteka proti vzhodu po naslednjih vrhovih: Milanka (948 m), Volovja reber (975 m, 993 m, 1030 m), Velika Milanja (1099 m), Suha reber (1015 m), Luknja (1147 m), Konj (1169 m), Jesenovec (1328 m), Kruljčev vrh (1367 m), Klešče (1308 m) in Mali Snežnik (1684 m). Na Snežniku (1769 m) se meja vplivnega območja obrne proti jugu, poteka vzhodno od globeli Grčovec na vrh Praprotnico (1432 m), zavije proti zahodu na Bukov vrh (1437 m) in severozahodu na Lom (1483 m). Od tu zavije na jugozahod do Peščine (1465 m), tu pa se obrne proti jugovzhodu in preko kote 1432 doseže Mačkov vrh (1341 m) nad Klansko polico. Tu se znova obrne proti jugozahodu in mimo Železnih vrat in po vrhovih Orlovica (1299 m) in Petehovec (1241 m) nad Gomancami doseže državno mejo s Hrvaško na Gomanški gori (1134 m). Od tod poteka po državni meji preko Katalina (1083 m) in Osterije do vrha Kukulj (832 m), kjer je najbolj jugovzhodna točka vplivnega območja. Naprej vse do vrha Ajdovščine, vzhodno od Rodika, poteka meja vplivnega območja po hidrografski razvodnici Reke in potokov, ki tečejo proti jugu. Razvodnica je jasno izražena in poteka po grebenih med naslednjimi pomembnejšimi vrhovi (od vzhoda proti zahodu): Stražnica (690 m), Belica (695 m), Zagnojavec (654 m), Hladno brdo (634 m), Trebež (660 m), Straža (607 m), Stražnica (577 m), Velika Reber (517 m), kjer se dotakne državne meje, Hrbe (617 m), Vrh hriba (649 m), Gabrnica (599 m), Stari grad nad Podgradom, Grmada (677 m) in Ušinje brdo (606 m). Meja doseže vas Pregarje na grebenu Brkinov in poteka po grebenski cesti do vasi Tatre. Tam se obrne proti jugozahodu in poteka po cesti do Arviž, od tam pa po grebenu preko vrha Križandrev (797 m) do Ajdovščine (804 m). Tam se spusti proti severozahodu do vasi Kačiče–Pared, po lokalni cesti doseže magistralno cesto Kozina–Divača in po njej jugozahodni kot parka.

Zaradi posebne naravne, kulturne, zgodovinske oziroma estetske vrednosti so v parku posamezni deli nepremične naravne in kulturne dediščine posebej zavarovani s tem zakonom.

Kot naravni spomeniki so zaradi svojih posebnih značilnosti kot vzorčni primer nekega naravnega pojava zavarovani tile deli parka:

Mala dolina in Velika dolina do roba udornice;

brezno Okroglica;

stene in bregovi slepe doline Reke v dolžini in širini 150 m pred vhodom v Mahorčičevo dvorano;

podzemne jame na območju parka:

Škocjanske jame (Škocjanski jamski splet);

Jama na Prevali II;

Mala jama na Prevali;

jama Škrlica;

Kapnik v Lipjih jamah pri Divači.

Deli nepremične kulturne dediščine parka, ki se zaradi svoje posebne vrednosti razglasijo za kulturne spomenike, so:

območji naselbinskih spomenikov:

(1) naselje Škocjan;

(2) naselje Betanja;

arheološki spomeniki:

(3) Tominčeva jama;

(4) Ozka špilja;

(5) Czoernigova jama;

(6) Jama nad Jezerom;

(7) Luknja v Lazu pod Matavunom;

(8) Gradišče Škocjan;

(9) Nekropola Ponikve;

(10) Nekropola pod Matavunom;

(11) Pečina v Sapendolu;

(12) Jama v Sokolaku;

(13) Jama na Prevali II;

(14) Mala jama na Prevali;

(15) Ledina Stojance pri Betanji;

(16) Nekropola Za griči;

(17) Nekropola pod Brežcem;

(18) Gradišče pri vasi Naklo;

(19) Tabor nad Škofijami;

umetnostno zgodovinska spomenika:

(20) Škocjan, podružnična cerkev Sv. Kancijana;

(21) Famlje (Goriče), razvaline gradu Školj;

etnološki spomeniki:

(22) Matavun, domačija, h. št. 8;

(23) Matavun, domačija, h. št. 10;

(24) Škocjan, domačija, h. št. 4 in 5;

(25) Škocjan, domačija, h. št. 7;

(26) Škocjan, nekdanja kaplanija;

(27) Škocjan, kamniti komunski vodnjak;

(28) Betanja, domačija, h. št. 2;

tehniški spomeniki:

(29) Matavun, ledenica pri hiši št. 4;

(30) stavbe v Malnih, Brežec;

zgodovinski spomeniki:

(31) Škocjan, pokopališče in stari nagrobniki na pokopališču;

(32) Škocjan, nagrobnik J. Mahorčiču ob cerkvenem obzidju;

(33) Matavun, znamenje na prekladi na Tominčevi poti, posvečeno cesarju Avgustu Francu I.;

(34) Matavun, znamenje raziskovalcem v Schmidlovi dvorani;

(35) Matavun, spomenik padlim borcem in žrtvam fašizma;

(36) Škocjan, Hankejev grob;

(37) kamniti smerokaz na križišču stare ceste Dolnje Ležeče–Lokev.

Meje območja parka iz 2. člena tega zakona ter območij naravnih in kulturnih spomenikov iz 5. in 6. člena tega zakona so označene na topografski karti v merilu 1:25.000 in pregledni katastrski karti (PKN) v merilu 1:5.000.

Meje vplivnega območja parka iz 3. člena tega zakona so označene na topografski karti 1:25.000.

Karte iz prejšnjih dveh odstavkov hkrani kot izvirnik ministrstvo, pristojno za varstvo narave (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) in Državni zbor Republike Slovenije.

Upravni organ, pristojen za geodetske zadeve izvede v zemljiškokatastrskih načrtih meje na podlagi meja na kartah iz prvega in drugega odstavka tega člena.

Na podlagi načrtov iz prejšnjega odstavka izda notranja organizacijska enota upravne enote, pristojne za varstvo narave po uradni dolžnosti v upravnem postopku, lastnikom nepremičnin v območju parka ugotovitvene odločbe o statusu naravne znamenitosti po tem zakonu in predlaga zaznambo v zemljiško knjigo.

Iz tehničnih razlogov reprodukcije in objave je vsebina iz 2. in 3. člena tega zakona prikazana na publikacijskih kartah v merilu 1:25.000 in 1:100.000.

Na vplivnem območju parka so prepovedani posegi v okolje, ki bi lahko posredno ali neposredno poslabšali obstoječe stanje okolja v parku.

Na vplivnem območju parka so prepovedani:

vsi posegi, ki bi lahko spremenili obstoječi vodni režim Reke in kakovost vode, razen v primerih varstva pred poplavami;

drugi posegi v okolje, ki pomenijo tveganje ali nevarnost za okolje in njihovi škodljivi vplivi segajo v park.

Minister, pristojen za varstvo narave (v nadaljnjem besedilu: minister) določi primere in pogoje, pod katerimi je mogoče izjemoma dovoliti posege iz prejšnjega odstavka.

V primerih iz prejšnjega odstavka imajo nosilci posegov v okolje prednostno pravico pri pridobivanju posojil Ekološko razvojnega sklada Republike Slovenije, Stanovanjskega sklada Republike Slovenije in pri pridobivanju sredstev, ki jih javni zavod uporablja za namene določene v 23. členu tega zakona.

Na območju parka je prepovedano:

opravljati kakršna koli gradbena ali zemeljska dela zunaj območij naselij razen primerov, določenih v drugem odstavku tega člena;

odlagati pri gradnjah ali prenovitvah odkopani material izven površin, ki so za to posebej določene;

izvajati posege, ki spremenijo podobo značilne kulturne krajine in spreminjajo namembnost zemljišča, razen v območjih naselij;

raziskovati ali izkoriščati mineralne surovine;

odvzemati mivko, prod in kamenje iz struge ali bregov Reke;

graditi objekte namenjene vojaški rabi in uporabljati območje za vojaške dejavnosti;

spreminjati vodni režim Reke;

obremenjevati zrak čez dovoljene meje;