Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o splošnem označevanju predpakiranih živil
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 30-1465/1999, stran 3454 DATUM OBJAVE: 28.4.1999
VELJAVNOST: od 13.5.1999 do 24.8.2000 / UPORABA: od 13.5.1999 do 24.8.2000
RS 30-1465/1999
Verzija
2 / 2
Čistopis se uporablja od 25.8.2000 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 14.2.2026: NEAKTUALEN.
1465. Pravilnik o splošnem označevanju predpakiranih živil
Na podlagi 24. in 25. člena zakona o standardizaciji (Uradni list RS, št. 1/95) in 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 odl. US in 29/95) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v soglasju z ministrom za zdravstvo
P R A V I L N I K
o splošnem označevanju predpakiranih živil
o splošnem označevanju predpakiranih živil
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik ureja označevanje predpakiranih živil (v nadaljnjem besedilu: živil), ki so v prometu v embalaži ter so brez nadaljnje predelave namenjena končnemu potrošniku in obratom javne prehrane.
Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za živila, ki se pakirajo v prisotnosti potrošnika in niso vnaprej pakirana, in za izdelke, ki jih ureja zakon o vinu.
2. člen
Posamezni izrazi v tem pravilniku imajo naslednji pomen:
-
predpakirano živilo pomeni živilo, ki je vnaprej pakirano v embalažo, preden je dano v promet in je kot tako namenjeno za prodajo potrošniku ali obratom javne prehrane; pakirano je lahko delno ali v celoti, v vsakem primeru pa na tak način, da njegove vsebine ni možno spremeniti brez odpiranja ali poškodovanja embalaže;
-
označevanje pomeni vse označbe z besedo, podatki, blagovno in zaščitno znamko, slikovno označbo ali simbolom, povezane z živilom in nameščene na kakršnikoli embalaži, etiketi ali dokumentu, ki se nanašajo na to živilo;
-
obrat javne prehrane pomeni restavracijo, bolnišnico, vzgojno-varstveni zavod (šolo, vrtec), gostinski lokal in podobne obrate, kjer se živilo ponudi končnemu potrošniku in je primerno za takojšnje uživanje brez nadaljnje predelave;
-
sestavina pomeni vsako snov, vključno z dodatki živilom (v nadaljnjem besedilu: aditivi), ki se je uporabila pri izdelavi ali pripravi določenega živila, in je še vedno prisotna v končnem živilu, čeprav v spremenjeni obliki;
-
serija (lot) je določena količina posameznega živila v prometu, ki je pridelana, izdelana ali pakirana pod praktično enakimi pogoji;
-
hitro kvarljivo živilo je živilo, ki se zaradi svoje sestave oziroma načina tehnološke obdelave že po krajšem času lahko pokvari in postane zdravstveno oporečno in kot tako predstavlja neposredno nevarnost za človekovo zdravje; v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika, je naveden seznam nekaterih tovrstnih živil, ki morajo imeti rok uporabnosti označen skladno z 28. členom tega pravilnika;
-
isto vidno polje pomeni področje, ki je vidno istočasno ob mirni drži glave brez premikanja;
-
istovrstno živilo pomeni živilo, ki se razvršča glede na lastnosti v isto skupino oziroma kategorijo živil.
3. člen
Označbe na živilu morajo biti razumljive in nedvoumne, razločne in trajne, na dobro vidnem mestu embalaže ali z njo povezane etikete, razen za izdelke, navedene v 5. členu tega pravilnika.
Označbe ne smejo biti skrite, nejasne ali motene z drugim pisnim ali slikovnim gradivom.
Ime živila, neto količina, rok uporabnosti in odstotek alkohola morajo biti označeni v istem vidnem polju, razen na embalaži, katere največja površina ne meri več kot 10 kvadratnih centimetrov.
4. člen
Označbe ne smejo biti takšne, da bi lahko zavajale potrošnika, zlasti glede:
-
njegovih lastnosti, izvora ali porekla, sestave, količine, uporabnosti, načina izdelave ali proizvodnje;
-
pripisovanja lastnosti, ki jih nima;
-
uporabe informacij, da ima živilo posebne lastnosti, kadar imajo take lastnosti vsa istovrstna živila.
Določbe iz prejšnjega odstavka veljajo tudi za predstavitev in oglaševanje živil.
5. člen
Če živilo ni namenjeno končnemu potrošniku ali obratom javne prehrane za takojšnje uživanje, ampak je namenjeno za nadaljnjo predelavo, so lahko zahtevani podatki iz 7. člena tega pravilnika navedeni v spremnih dokumentih, pod pogojem, da so ime izdelka, rok uporabe in ime proizvajalca označeni tudi na zunanji strani embalaže.
6. člen
Živilo, ki je bilo obdelano z ionizirajočimi žarki, mora biti označeno z oznako: obdelano z ionizirajočimi žarki.
Če se živilo, obdelano z ionizirajočimi žarki, uporabi kot sestavina drugega živila, mora to biti navedeno na seznamu sestavin ali posebej z oznako: obdelano z ionizirajočimi žarki.
Živilo, ki se pakira s pomočjo plinov za pakiranje, mora biti označeno z oznako: kontrolirana atmosfera.
II. POSEBNE DOLOČBE
7. člen
Označba živila mora vsebovati naslednje podatke:
1.
ime živila;
2.
seznam sestavin;
3.
neto količino;
4.
rok uporabnosti;
5.
serijo živila;
6.
pogoje hrambe, kjer je to potrebno oziroma, če so bistveni za uporabnost izdelka;
7.
ime oziroma firmo in naslov oziroma sedež proizvajalca ali tistega, ki živilo pakira; v primeru uvoza ime oziroma firmo in naslov oziroma sedež uvoznika ter državo proizvajalca;
8.
državo izvora ali področje porekla, če bi izpustitev tega podatka lahko zavedla potrošnika glede pravega izvora ali porekla živila;
9.
navodilo za uporabo, kjer je to potrebno oziroma, če potrošnik brez tega podatka ne more pravilno uporabiti živila;
10.
vsebnost alkohola pri pijačah z vsebnostjo alkohola več kot 1,2 volumskih odstotkov.
1. Ime živila
8. člen
Ime živila je lahko določeno:
-
s predpisi za posamezne skupine oziroma kategorije živil;
-
če takega predpisa ni ali pa živila ni mogoče razvrstiti po predpisu, ga je potrebno z opisom poimenovati tako, da ga potrošnik lahko takoj loči od živila, s katerim bi ga lahko zamenjal.
Imenu živila mora biti dodan podatek o fizikalnem stanju ali posebnem postopku obdelave (npr: v prahu, zgoščen, dimljen, sušen, pasteriziran, hitro zamrznjen ipd.) v vseh primerih, ko bi izpustitev takšnega podatka lahko zavedla potrošnika.
Blagovna znamka, zaščitna znamka ali domišljijsko ime ne morejo nadomestiti imena živila.
2. Seznam sestavin
9. člen
Vse sestavine, ki so v živilu, morajo biti razvrščene v seznamu po padajočem zaporedju glede na maso v končnem živilu in sicer je na začetku seznama sestavina, ki ima največjo začetno maso v času izdelave živila. Seznam se mora označiti z navedbo, ki mora vključevati besedo sestavina.
10. člen
Kot sestavina se ne štejejo:
a)
sestavni deli sestavine, ki so med proizvodnim procesom začasno odvzeti in pozneje znova dodani, pod pogojem, da niso preseženi prvotni deleži;
b)
aditivi:
-
ki so v živilu le zato, ker so jih vsebovale ena ali več sestavin tega živila (carry over) in v živilu nimajo tehnološkega učinka;
-
ki se uporabljajo kot pomožna tehnološka sredstva;
-
snovi, ki se uporabljajo izključno kot topila ali nosilci za aditive ali arome;
c)
plini, ki se uporabljajo za pakiranje živil.
11. člen
Za sestavino se šteje tudi:
-
dodana voda in hitrohlapne snovi, ki so dodane živilu kot sestavina in so v seznamu sestavin razvrščene glede na maso v končnem živilu; količina vode, dodane kot sestavina živilu, se izračuna tako, da se od skupne mase končnega živila odšteje skupna masa drugih uporabljenih sestavin (izjema je voda, ki je del sestavine, kot npr. slanica, sirup ali juha, ki se uporabi v sestavljenem živilu in je kot taka navedena na seznamu sestavin);
-
sestavina, ki se je uporabila v živilu v zgoščeni ali posušeni obliki in se je v času proizvodnje morala povrniti v prvotno stanje; v seznamu sestavin je lahko navedena po masi, ki jo je imela pred zgoščanjem ali sušenjem.
12. člen
Navedba vode ni obvezna, če:
a)
količina dodane vode ne presega 5% mase končnega živila;
b)
se voda pri pripravi živila uporablja samo zato, da se določena zgoščena ali posušena sestavina povrne v prvotno stanje;
c)
voda ali vodne raztopine med procesom izdelave izhlapijo.
13. člen