ZZD – Zakon o združenem delu (ZZD)

764. Zakon o združenem delu (ZZD)

Na podlagi 1. točke 337. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije izdajam

U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU

Razglaša se zakon o združenem delu, ki ga je sprejela Skupščina SFRJ na seji Zveznega zbora dne 25. novembra 1976.

PR št. 528.

Beograd, 25. novembra 1976.

Predsednik republike:
Josip Broz Tito s. r.
Predsednik Skupščine SFRJ:
Kirov Gligorov s. r.

Z A K O N
O ZDRUŽENEM DELU

P R V I D E L

TEMELJNE DOLOČBE

1. člen

Delavci pri uresničevanju svojega vladajočega položaja v združenem delu in družbi odločajo svobodno, neposredno in enakopravno v odnosih samoupravne demokratične povezanosti ter vzajemne odvisnosti, odgovornosti in solidarnosti in v odnosih enakopravnosti narodov in narodnosti o svojem in celotnem družbenem delu v temeljni organizaciji in drugih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbi v celoti.

Socialistični samoupravni družbenoekonomski odnosi v združenem delu zagotavljajo, da delavci na podlagi pravice dela z družbenimi sredstvi ter enakih pravic, obveznosti in odgovornosti glede produkcijskih sredstev in drugih sredstev družbene reprodukcije, ki so družbena lastnina, v svojem, skupnem in splošnem družbenem interesu odločajo o svojem delu in o pogojih in rezultatih svojega dela.

Pri urejanju splošnih delovnih pogojev ter pri usklajevanju, usmerjanju in družbenem planiranju v združenem delu sodelujejo delavci tudi po svojih delegacijah in delegatih v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti v okviru svojih z ustavo in zakonom oziroma statutom določenih pravic in dolžnosti.

2. člen

Temelj socialističnega samoupravnega združenega dela so:

-

oblast delavskega razreda in vseh delovnih ljudi;

-

družbena lastnina produkcijskih sredstev, ki izključuje kakršenkoli sistem podrejanja človeka in izkoriščanja tujega dela in ki z odpravljanjem odtujenosti delavskega razreda in delovnih ljudi od produkcijskih sredstev in drugih pogojev za delo in rezultatov dela zagotavlja samoupravljanje delovnih ljudi v proizvodnji in delitvi proizvoda dela ter usmerjanje razvoja družbe na samoupravnih temeljih in omogoča vsakomur, da se pod enakimi pogoji vključi v združeno delo in si na podlagi svojega dela pridobiva dohodek za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb;

-

pravica dela z družbenimi sredstvi, ki jo pridobi vsak delavec v združenem delu in je podlaga za uresničevanje njegovih pravic, obveznosti in odgovornosti v združenem delu;

-

samoupravni položaj delavca, ki zagotavlja, da delavec pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi enakopravno z drugimi delavci v združenem delu: v odnosih medsebojne povezanosti, odvisnosti, odgovornosti in solidarnosti odloča o delu in poslovanju organizacije združenega dela, v kateri dela, in organizacij, v katere združuje delo in sredstva; svobodno prevzema obveznosti s samoupravnimi sporazumi in dogovori o osnovah planov ter z drugimi samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, uresničuje svoj osebni, skupni in družbeni materialni in moralni interes ter pravico, da uživa rezultate svojega živega in minulega dela in pridobitve splošnega materialnega in družbenega napredka; varuje in pospešuje socialistične samoupravne odnose; izpopolnjuje svoje delovne in druge sposobnosti ter se razvija kot celovita ustvarjalna osebnost;

-

družbeni značaj dela, izvirajoč iz medsebojne odvisnosti, povezanosti in odgovornosti delavcev v združenem delu v okviru družbene delitve dela in družbene reprodukcije v celoti, ki temeljita na doseženi stopnji produktivnosti in splošnem napredku materialne osnove dela, zaradi česar je nujno združevanje dela in družbenih delovnih sredstev ter drugih sredstev družbene reprodukcije v interesu delavcev in družbe v celoti;

-

demokratično samoupravno odločanje o delu in družbeni reprodukciji, ki omogoča, da delavci z osebnim izjavljanjem v temeljni organizaciji združenega dela in po svojih delegatih v delavskem svetu ter po delegacijah in delegatih v drugih organih upravljanja svobodno in enakopravno odločajo o vseh vprašanjih dela in družbene reprodukcije;

-

na sistemu samoupravne demokratične organiziranosti združenega dela zasnovane skupščine družbenopolitičnih skupnosti, ki zagotavljajo, da delavci in drugi delovni ljudje po delegacijah in delegatih odločajo o vprašanjih, ki se nanašajo na skupne interese in potrebe združenega dela in delovnih ljudi, ter da v okviru z ustavo oziroma statutom določenih pravic in dolžnosti družbenopolitičnih skupnosti sprejemajo zakone, druge predpise in splošne akte ter načrte.

3. člen

Protizakonito je vsako podrejanje človeka in izkoriščanje tujega dela, vsaka oblika upravljanja proizvodnje in drugih družbenih dejavnosti ter vsaka oblika delitve, ki bi v obliki prilaščanja družbenih sredstev in rezultatov dela z vzpostavljanjem monopolov na državnolastninski, skupinskolastninski ali zasebnolastninski podlagi ali na podlagi ekonomske ali politične moči, ali pa v obliki birokratske samovolje, tehnokratske uzurpacije ali samovoljnega odločanja pačila socialistične samoupravne družbene odnose, kot tudi vsak privilegij, ki bi temeljil na monopolu upravljanja produkcijskih sredstev in na prilaščanju rezultatov dela.

4. člen

V socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosih delavci združujejo svoje delo in sredstva, ki so družbena lastnina v njihovi upravi, v različne oblike združevanja in medsebojnega sodelovanja, da:

-

razvijajo in pospešujejo socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose;

-

razširjajo in zboljšujejo materialno osnovo združenega dela, zboljšujejo svoj materialni in družbeni položaj, ter zadovoljujejo osebne, skupne in splošne družbene potrebe in interese;

-

povečujejo svoj dohodek in celotni dohodek družbe na podlagi večje produktivnosti svojega in celotnega družbenega dela;

-

družbeno in ekonomsko smotrno upravljajo in gospodarijo z živim in minulim delom;

-

samoupravno med seboj usklajujejo in planirajo delo in razvoj gospodarskih in drugih družbenih dejavnosti;

-

samoupravno določajo pogoje za delo ter pridobivanje in delitev dohodka.

5. člen

Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela morajo družbena sredstva in proizvodne sile stalno razvijati in zboljševati z inovativno dejavnostjo ter z ustvarjalno in trajno uporabo dosežkov razvoja znanosti in tehnike v svetu.

6. člen

Celotno družbeno delo s sredstvi, ki so družbena lastnina povezujejo delavci v sistem samoupravnega dela:

-

z združevanjem dela v temeljnih organizacijah združenega dela in z združevanjem dela in sredstev družbene reprodukcije v delovnih organizacijah, sestavljenih organizacijah združenega dela, poslovnih skupnostih ter drugih oblikah združevanja in poslovnega sodelovanja, ki temeljijo na skupnih interesih delavcev;

-

z združevanjem dela in sredstev ter s sodelovanjem organizacij združenega dela, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in drugimi dejavnostmi, z organizacijami združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev;

-

z združevanjem denarnih sredstev družbene reprodukcije in s skupno uporabo teh sredstev za zadovoljevanje skupnih interesov v proizvodnji in reprodukciji, za razširjanje materialne osnove dela ali za uresničevanje drugih skupnih interesov pri pridobivanju dohodka;

-

s svobodno menjavo dela neposredno v organizacijah združenega dela ali v okviru oziroma po samoupravnih interesnih skupnostih in v krajevnih skupnostih ter na tej podlagi s povezovanjem dejavnosti materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti;

-

z družbenim planiranjem, samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem;

-

z razvijanjem samoupravnih odnosov pri delu ter pridobivanju in delitvi dohodka in z upravljanjem in gospodarjenjem z živim in minulim delom;

-

z odločanjem v organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih skupnostih o vprašanjih, ki se nanašajo na njihove delovne pogoje in življenjske razmere ter na druge njihove osebne, skupne in družbene potrebe in interese, na upravljanje družbe v celoti in na izvrševanje državne oblasti.

V sistem samoupravnega združenega dela se povezujejo tudi kmetje in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, s tem, da na podlagi skupnih interesov ter po načelih prostovoljnosti in enakopravnosti združujejo svoje delo in delovna sredstva v zadruge ali druge oblike združevanja in da neposredno ali po zadrugah sodelujejo z organizacijami združenega dela.

7. člen

Delavci v združenem delu so po tem zakonu osebe, ki delajo z družbenimi sredstvi v organizaciji združenega dela, v delovni skupnosti ali v drugi obliki združevanja dela in sredstev.

8. člen

Delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali kakšno drugo kulturno, odvetniško ali drugo poklicno dejavnost, imajo na podlagi svojega dela v načelu enak družbenoekonomski položaj, in v osnovi enake pravice in obveznosti kot delavci v organizacijah združenega dela.

Delovni ljudje iz prvega odstavka tega člena svobodno opravljajo vse poklicne dejavnosti, razen tistih, katerih opravljanje je z zakonom prepovedano.

9. člen

Delovni ljudje imajo pravico, da z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov samostojno opravljajo vse dejavnosti, razen tistih, katerih opravljanje je z zakonom prepovedano, in imajo na podlagi svojega dela načeloma enak družbenoekonomski položaj in v osnovi enake družbenoekonomske pravice in obveznosti kot delavci v združenem delu z družbenimi sredstvi.

Delovni ljudje iz prvega odstavka tega člena lahko sami ali skupaj s člani svojega družinskega gospodinjstva opravljajo dejavnost tudi kot delo na domu neposredno ali v sodelovanju z organizacijami združenega dela ali drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi pod pogoji in na način, ki jih določa zakon.

10. člen

Kmetje in drugi delovni ljudje, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, in združujejo svoje delo in delovna sredstva v zadruge ali druge oblike združevanja ali se neposredno ali po zadrugah v proizvodnji ali prometu povezujejo z organizacijo združenega dela in z njo trajno sodelujejo, imajo na podlagi svojega dela enak družbenoekonomski položaj in enake pravice, obveznosti in odgovornosti kot delavci v organizacijah združenega dela, odvisno od stopnje združenosti dela in sredstev ter od svojega prispevka k ustvarjanju in večanju dohodka.

Kmetje in drugi delovni ljudje, ki samovoljno z osebnim delom opravljajo dejavnost z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov imajo na podlagi svojega dela v načelu enak družbenoekonomski položaj in v osnovi enake pravice in obveznosti kot delavci v združenem delu z družbenimi sredstvi.

11. člen

Delavci, katerih dopolnilno delo uporabljajo delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, oziroma delavci, katerih dopolnilno delo uporabljajo druge osebe, imajo pravico do sredstev za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb ter druge pravice, ki jim zagotavljajo materialno in socialno varnost, kot tudi ustrezne obveznosti, v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo, ki jo skleneta sindikat in ustrezna gospodarska zbornica oziroma združenje, v katerem imajo te osebe svoje predstavnike.

12. člen

Sredstva, ki so družbena lastnina, so skupna materialna osnova za ohranitev in razvoj socialistične družbe ter socialističnih samoupravnih odnosov; upravljajo jih delavci v temeljni organizaciji združenega dela in v vseh oblikah združevanja dela in sredstev, delavci v delovni skupnosti oziroma drugi delovni ljudje v samoupravni interesni skupnosti ali v drugi samoupravni organizaciji in skupnosti ter v družbenopolitični skupnosti.

Produkcijska sredstva in druga sredstva združenega dela, proizvodi združenega dela, sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb, naravna bogastva in dobrine v splošni rabi so družbena lastnina.

Družbena sredstva, kot so stvari, materialne pravice in denarna sredstva, ki so družbena lastnina, so materialna osnova za delo delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ali za uresničevanje funkcij samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti.

13. člen

Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih oziroma delavci in drugi delovni ljudje v samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih skupnostih imajo glede uporabe, upravljanja in razpolaganja z družbenimi sredstvi pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih določata ustava in zakon, v skladu z njihovo naravo in namenom.

14. člen

Nihče ne more pridobiti lastninske pravice na družbenih sredstvih, ki so pogoj za delo v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih ali so materialna osnova za uresničevanje funkcij samoupravnih interesnih skupnosti ali drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti.

Akti in dejanja, ki bi bila v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, nimajo pravnega učinka.

15. člen

Vsak delavec, ki dela v združenem delu s sredstvi, ki so družbena lastnina, pridobi pravico dela z družbenimi sredstvi kot svojo neodtujljivo pravico, da dela s temi sredstvi, da bi zadovoljeval osebne in družbene potrebe, in da svobodno in enakopravno z drugimi delavci v združenem delu, odloča o svojem delu in o pogojih in rezultatih svojega dela.

Temeljna organizacija združenega dela je osnovna oblika združenega dela, v kateri delavci, ko opravljajo gospodarsko ali drugo družbeno dejavnost in delajo s sredstvi, ki so družbena lastnina, neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice in odločajo o drugih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja.

Pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi delavci v temeljni organizaciji združenega dela skupaj in enakopravno:

-

s svojim delom sodelujejo v delovnem in proizvodnem procesu in izpolnjujejo svoje delovne dolžnosti;

-

odločajo o delu in poslovanju organizacije združenega dela;

-

odločajo o zadevah in sredstvih v celoti odnosov družbene reprodukcije;

-

odločajo o združevanju svojega dela in sredstev v delovno organizacijo ter v druge oblike združevanja in povezovanja dela in sredstev;

-

odločajo o celotnem dohodku, ki ga pridobivajo s skupnim delom v temeljni organizaciji združenega dela in v različnih oblikah združevanja dela in sredstev, v skladu s prispevkom k ustvarjanju dohodka ter z obveznostmi in odgovornostmi do drugih delavcev v združenem delu in v družbeni skupnosti v celoti;

-

razporejajo čisti dohodek za osebno, skupno in splošno porabo, za razširitev materialne osnove dela in za rezerve v skladu s samoupravno dogovorjenimi osnovami in merili;

-

odločajo o delitvi sredstev za svojo osebno in skupno porabo v skladu z osnovami in merili za ugotavljanje prispevka, ki ga s svojim živim in minulim delom dajejo k ustvarjanju dohodka, ki jih na samoupravni podlagi določijo z delavci drugih organizacij združenega dela;

-

pridobivajo osebni dohodek po rezultatih svojega dela in osebnem prispevku, ki so ga s svojim živim in minulim delom dali k povečanju dohodka temeljne organizacije združenega dela;

-

urejajo medsebojna razmerja pri delu.

Ko delavci v združenem delu uresničujejo pravico dela z družbenimi sredstvi, imajo pravico, obveznost in odgovornost, da v svojem skupnem in splošnem družbenem interesu ta sredstva družbeno in ekonomsko smotrno uporabljajo in jih nenehno obnavljajo, povečujejo in zboljšujejo.

16. člen

Delavci v delu delovne organizacije, ki je delovna celota, v katerem se da rezultat njihovega skupnega dela samostojno izraziti kot vrednost v delovni organizaciji ali na trgu v katerem lahko uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice, imajo pravico in dolžnost organizirati tak del delovne organizacije kot temeljno organizacijo združenega dela (v nadaljnjem besedilu: temeljna organizacija).

Temeljna organizacija ne more obstajati samostojno izven sestave delovne organizacije.

Temeljna organizacija je osnova za združevanje dela in sredstev v delovne organizacije in sestavljene organizacije združenega dela, v poslovne skupnosti in druge oblike združevanja dela in poslovnega sodelovanja in v samoupravne interesne skupnosti, kot tudi osnova za družbeno planiranje.

Temeljna organizacija je tudi temeljna samoupravna skupnost delavcev v združenem delu, v kateri delavci oblikujejo delegacije, da neposredno uresničujejo svoje pravice, obveznosti in odgovornosti ter se organizirano udeležujejo izvrševanja funkcij skupščin družbenopolitičnih skupnosti.

Dohodek v združenem delu se pridobiva ne glede na to, v kateri obliki združevanja dela in sredstev se ustvarja, le kot dohodek temeljne organizacije in se obvezno izkazuje kot njen dohodek.

Organi družbenopolitičnih skupnosti in organi organizacij združenega dela v vseh oblikah združevanja dela in sredstev morajo pri svojih predpisih, odločitvah in samoupravnih splošnih aktih oziroma pri svojih ukrepih in dejanjih spoštovati načelo, da delavci v temeljnih organizacijah odločajo o celotnem dohodku, doseženem s skupnim delom v temeljni organizaciji in v vseh drugih oblikah združevanja dela in sredstev.

Delavci v delovni organizaciji, ki nima pogojev, da bi se posamezni njeni deli organizirali v temeljne organizacije, uresničujejo v delovni organizaciji vse pravice in obveznosti, ki jih imajo delavci v temeljni organizaciji.

17. člen

Delavci, ki v organizaciji združenega dela opravljajo administrativno-strokovna, pomožna in tem podobna dela skupnega pomena za več organizacij v njeni sestavi, delavci, ki opravljajo taka dela v kmetijski ali drugi zadrugi v poslovni skupnosti, banki in zavarovalni skupnosti, ter delavci, ki opravljajo dela za samoupravno interesno skupnost, gospodarsko zbornico ali drugo samoupravno organizacijo in skupnost oziroma njihovo združenje, družbenopolitično organizacijo ali drugo družbeno organizacijo, društvo ali organ družbenopolitične skupnosti, oblikujejo eno ali več delovnih skupnosti.

Delavci v delovnih skupnostih uresničujejo pravico dela z družbenimi sredstvi v skladu z naravo dela, ki ga opravljajo, in v skladu z zakonom.

18. člen

Da bi mogli uresničevati svoje skupne interese pri delu in pridobivanju dohodka v posameznih med seboj odvisnih delih združenega dela in v celoti odnosov družbene reprodukcije, delavci svobodno združujejo svoje delo in sredstva družbene reprodukcije v temeljnih organizacijah v delovne organizacije in druge oblike združevanja dela in sredstev.

Delovna organizacija je samostojna samoupravna organizacija delavcev, povezanih s skupnimi interesi pri delu in organiziranih v temeljne organizacije v njeni sestavi ali neposredno povezanih z enotnim delovnim procesom, v kateri delavci skupno planirajo razvoj in v skladu s tem združujejo delo in sredstva, določajo medsebojna razmerja pri skupnem poslovanju, pridobivanju dohodka in uresničevanju drugih skupaj določenih ciljev in nalog pri delu, proizvodnji in prometu, skupne osnove in merila za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke, odločajo o drugih skupnih interesih, organizirajo skupne službe in na načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo svojo ekonomsko trdnost in socialno varnost.

Sestavljena organizacija združenega dela je samostojna samoupravna organizacija delavcev, v kateri so združene delovne organizacije. Delovne organizacije se lahko združujejo v razne oblike sestavljenih organizacij združenega dela, odvisno od medsebojne povezanosti pri delu, proizvodnji in prometu ter trajnosti poslovnih odnosov v reprodukcijskem procesu, v katerih delavci skupaj planirajo razvoj, določajo medsebojna razmerja v skupnem poslovanju ter pridobivanju in delitvi dohodka, zboljšujejo pogoje za delo in razvoj samoupravljanja v temeljnih organizacijah in delovnih organizacijah, organizirajo opravljanje kreditnih in bančnih poslov, razvijajo znanstveno raziskovalno delo, izobraževanje kadrov, zdravstveno varstvo in druge skupne dejavnosti ter opravljajo druge zadeve skupnega pomena.

Organizacije združenega dela se lahko združujejo v poslovne skupnosti, da uresničujejo določene skupne interese pri delu in poslovanju.

Delavci v organizacijah združenega dela in drugih oblikah združevanja dela in sredstev se lahko povezujejo v širše oblike sodelovanja, v katerih določajo s samoupravnimi sporazumi medsebojna razmerja glede poslovanja, usklajevanja proizvodnje in opravljanja drugih dejavnosti po potrebah trga in samoupravno dogovorjeni družbeni delitvi dela ter glede obvladovanja stihijskega delovanja trga, vključevanja v mednarodno delitev dela in določanja drugih pogojev za delo in poslovanje; vzpostavljajo in urejajo razmerja med organizacijami združenega dela, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, in organizacijami združenega dela, ki se ukvarjajo z družbenimi dejavnostmi, pomembnimi za proizvodnjo; lahko organizirajo kreditno in bančno poslovanje in uresničujejo druge skupne interese. Na tej podlagi določajo delavci v organizacijah združenega dela in drugih oblikah združevanja dela in sredstev skupaj tudi osnove planov.

Za zagotovitev pogojev za usklajeno in skupno delovanje pri ustvarjanju nove vrednosti v materialni proizvodnji, večanju produktivnosti družbenega dela in razvoju družbe v celoti oziroma za organizirano zadovoljevanje določenih osebnih in skupnih potreb in interesov na področju družbenih dejavnosti in določenih dejavnosti materialne proizvodnje se delavci v organizacijah združenega dela in drugi delovni ljudje neposredno ali po svojih samoupravnih organizacijah ali skupnostih svobodno oziroma na podlagi zakona združujejo v samoupravne interesne skupnosti z delavci v organizacijah združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti.

Delavci in drugi delovni ljudje se združujejo tudi v samoupravne interesne skupnosti, v katerih si zagotavljajo socialno varnost in v katerih združujejo sredstva za uresničevanje ciljev teh skupnosti.

Delavci lahko povezujejo v skladu z zakonom svoje temeljne organizacije in delovne organizacije tudi v druge oblike združevanja, da uresničujejo posamezne skupne interese, določene v samoupravnem sporazumu.

19. člen

Delavci lahko poleg oblik združevanja dela in sredstev, določenih v tem zakonu, ustanavljajo tudi druge oblike združevanja dela in sredstev po načelih združevanja dela in sredstev, ki jih določa ta zakon.

Samoupravni sporazum o združitvi oziroma akt o ustanovitvi oblike združevanja dela in sredstev po prvem odstavku tega člena določa položaj, dejavnosti oziroma cilje in naloge, odgovornost za prevzete obveznosti ter druga vprašanja, ki imajo pomen za združevanje dela in sredstev.

20. člen

Organizacije združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, njihove poslovne skupnosti, bančne organizacije ter skupnosti premoženjskega in osebnega zavarovanja se združujejo v gospodarske zbornice ali druga splošna združenja za skupno pospeševanje dela in poslovanja, za usklajevanje posebnih, skupnih in splošnih družbenih interesov, za dajanje pobud za zakone in določanje ekonomske politike, za sklepanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, za pomoč pri določanju razvojne politike, pripravljanju planov in samoupravnem urejanju družbenoekonomskih odnosov ter za reševanje drugih vprašanj skupnega pomena.

Zadruge, organizacije kooperantov in druge oblike združevanja kmetov oziroma drugih delovnih ljudi in občanov, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, oziroma njihove zveze se v skladu z zakonom združujejo v gospodarske zbornice.

Za uresničevanje ciljev iz prvega odstavka tega člena se lahko tudi organizacije združenega dela, ki opravljajo družbene dejavnosti, združujejo v združenja za posamezne dejavnosti oziroma posamezna delovna področja in v druga splošna združenja.

21. člen

Celotna nova vrednost, ki jo delavci v združenem delu ustvarijo s svojim skupnim delom, je družbena lastnina, ustvarja pa se v pogojih socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v denarni obliki vsa kot dohodek temeljnih organizacij, in sicer na podlagi delovanja tržnih zakonitosti in na samoupravni podlagi družbeno določenih pogojev za pridobivanje dohodka.

Na podlagi pravice dela z družbenimi sredstvi pridobivajo delavci, uresničujoč družbeno funkcijo v družbeni reprodukciji, dohodek temeljne organizacije glede na doseženo produktivnost svojega in celotnega družbenega dela, glede na rezultate upravljanja in gospodarjenja s produkcijskimi sredstvi, ki so družbena lastnina, in glede na uspehe pri prilagajanju proizvodne ali druge dejavnosti tržnim potrebam ali samoupravno dogovorjenim pogojem za delo, kot tudi glede na naravne pogoje.

Delavci v temeljni organizaciji razpolagajo v odnosih medsebojne povezanosti in odvisnosti ter v odnosih samoupravnega združevanja z delavci v drugih organizacijah združenega dela na načelih solidarnosti in vzajemne odgovornosti z dohodkom temeljne organizacije v skladu z njihovimi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih imajo po ustavi in tem zakonu; brez njihovega soglasja ne more nihče uporabljati dohodka in tudi ne razpolagati z dohodkom, ki ga oni ustvarijo, če za to ni pooblaščen z zakonom oziroma odločitvijo skupščine družbenopolitične skupnosti v okviru njenih z ustavo določenih pravic in dolžnosti.

Dohodek temeljne organizacije je izraz in materialna osnova za uresničevanje socialističnih družbenoekonomskih odnosov ter posamičnih, skupnih in splošnih družbenih interesov, na kateri temeljijo samoupravne pravice in družbena odgovornost delavcev, da zagotavljajo enotno odločanje o svojem delu in pogojih, sredstvih in rezultatih dela v celoti odnosov družbene reprodukcije, da zagotavljajo svojo oblast in kontrolo nad denarnimi in drugimi materialnimi tokovi družbene reprodukcije ter razvoj socialističnih samoupravnih proizvodnih odnosov in da zagotavljajo uresničevanje svojih družbenih, delovnih, socialnih, izobraževalnih, kulturnih in drugih življenjskih in ustvarjalnih interesov.

Z razporejanjem celoletnega dohodka v temeljni organizaciji zagotavljajo delavci materialne in druge pogoje za delo in razvoj vseh delov združenega dela in pogoje za izvrševanje družbenih funkcij, ki prispevajo k nenehnemu večanju produktivnosti njihovega in celotnega družbenega dela ter k večanju dohodka oziroma ki prispevajo k razvoju družbe.

V ustvarjenem dohodku temeljnih organizacij s področja materialne proizvodnje se izražajo tudi rezultati dela delavcev na področju izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva in drugih družbenih dejavnosti; na podlagi teh rezultatov pridobivajo delavci v teh dejavnostih iz celotnega ustvarjenega dohodka s svobodno menjavo dela glede na prispevek, ki ga s svojim delom dajejo k ustvarjanju nove vrednosti v materialni proizvodnji, k povečanju produktivnosti vsega družbenega dela in k razvoju družbe v celoti v skladu s samoupravno dogovorjenimi razvojnimi potrebami teh dejavnosti dohodek in imajo na tej podlagi enak družbenoekonomski položaj kot delavci v organizacijah združenega dela materialne proizvodnje.

S svobodno menjavo dela pridobivajo delavci na področjih izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva in drugih družbenih dejavnosti dohodek tudi iz osebnih dohodkov delavcev oziroma iz dohodka ali drugih prihodkov delovnih ljudi na podlagi dela, s katerim zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese v teh dejavnostih.

22. člen

Pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi so delavci v združenem delu v svojem, skupnem in splošnem družbenem interesu odgovorni drugi drugim in socialistični samoupravni družbi v celoti za družbeno in ekonomsko smotrno uporabo teh sredstev in jih morajo kot materialno osnovo svojega in celotnega družbenega dela nenehno obnavljati, povečevati in zboljševati, svoje delovne obveznosti vestno izpolnjevati in skrbeti za nenehno rast produktivnosti svojega in celotnega družbenega dela.

Delavci v temeljni organizaciji trpijo materialne in druge posledice, če zaide temeljna organizacija v težave zaradi družbeno in ekonomsko nesmotrnega upravljanja sredstev, zaradi poslovanja, ki ni bilo prilagojeno tržnim potrebam oziroma samoupravno dogovorjeni družbeni delitvi dela, zaradi slabega dela in poslovanja ali nevestnega obnašanja, ki ima za posledico nizko produktivnost dela, in zaradi tega ne pridobivajo zadostnega dohodka za izvrševanje svoje družbene funkcije v družbeni reprodukciji.

23. člen

Na enotnem jugoslovanskem trgu so organizacije združenega dela v pogojih delovanja tržnih zakonitosti, družbenega usmerjanja gospodarskega in družbenega razvoja ter usklajevanja odnosov na trgu svobodne pri opravljanju gospodarskih in drugih dejavnosti in enakopravne pri pridobivanju dohodka in razpolaganju z rezultati dela.

Medsebojna razmerja med organizacijami združenega dela in drugimi udeleženci na enotnem jugoslovanskem trgu se vzpostavljajo po načelih enotnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, svobodnega gibanja in združevanja dela in sredstev, svobodne menjave blaga, storitev, znanstvenih, tehničnih in tehnoloških dosežkov in strokovnih izkušenj ter svobodnega organiziranja in združevanja organizacij združenega dela.

Medsebojna razmerja pri delu in poslovanju organizacij združenega dela urejajo delavci v skladu z enotnimi temelji sistema samoupravnega družbenega planiranja, z enotnimi temelji sistema cen, z enotnim monetarnim, deviznim in carinskim sistemom, s skupno monetarno, devizno in carinsko politiko, z enotnimi temelji kreditnega sistema in skupnimi osnovami kreditne politike ter v skladu z enotnim sistemom in skupno politiko ekonomskih odnosov s tujino.

24. člen

Organizacije združenega dela in drugi udeleženci na trgu ravnajo v skladu z zakonom in dobrimi poslovnimi običaji ter z moralnimi načeli socialistične samoupravne družbe in v skladu z družbenoekonomskimi odnosi v združenem delu in so za svoje ravnanje na trgu odgovorni drug drugemu in družbeni skupnosti kot celoti.

Prepovedano je združevanje in povezovanje organizacij združenega dela ter vsaka druga dejavnost in vsako dejanje organizacij združenega dela in državnih organov, ki bi merilo na preprečevanje svobodnega gibanja in združevanja dela in sredstev ter svobodne menjave blaga in storitev ali na ustvarjanje monopolnega položaja na enotnem jugoslovanskem trgu, s katerim se pridobivajo materialne in druge prednosti, ki ne temeljijo na delu, ustvarjajo neenakopravni odnosi pri poslovanju ali krnijo drugi z ustavo določeni ekonomski in samoupravni odnosi.

Organizacije združenega dela in drugi udeleženci na trgu morajo ravnati v skladu s sprejeto ekonomsko politiko in je njihova dolžnost, da ne krnijo stabilnosti in ne prizadevajo škode drugim udeležencem na trgu, potrošnikom ali družbeni skupnosti kot celoti.

Organizacije združenega dela, ki poslujejo na zunanjem trgu, morajo ob pogojih medsebojnega sodelovanja in organiziranega nastopanja na zunanjem trgu, ki jih določa zvezni zakon, ravnati v skladu s sprejeto ekonomsko politiko.

25. člen

Delavci v temeljnih organizacijah določenih dejavnosti, v katerih delovanje tržnih zakonitosti ni edina podlaga za usklajevanje dela, potreb in vrednotenje rezultatov dela, ustvarjajo dohodek po načelih svobodne menjave dela.

Pogoje za pridobivanje dohodka v svobodni menjavi dela določajo samoupravni sporazumi.

Pri svobodni menjavi dela se rezultati dela delavcev v dejavnostih iz prvega odstavka tega člena vrednotijo po njihovem prispevku k ustvarjanju nove vrednosti v materialni proizvodnji, k večanju produktivnosti družbenega dela in k razvoju družbe v celoti oziroma k zadovoljevanju skupnih potreb in interesov na področju teh dejavnosti v mejah materialnih možnosti temeljnih organizacij v materialni proizvodnji na podlagi planov in skupaj določenih meril.

Delavci v temeljni organizaciji lahko ustvarjajo dohodek s svobodno menjavo dela z delavci druge temeljne organizacije, katere potrebe zadovoljujejo, neposredno v okviru organizacije združenega dela ali v okviru samoupravnih interesnih skupnosti oziroma po njih.

Delavci v delovni skupnosti, ki opravlja administrativno strokovna, pomožna in tem podobna dela ali druga dela skupnega pomena v organizaciji združenega dela, kmetijski ali drugi zadrugi, poslovni skupnosti, banki ali skupnosti premoženjskega in osebnega zavarovanja, pridobivajo dohodek s svobodno menjavo dela z delavci v teh organizacijah in skupnostih, bankah in združenjih oziroma z zadružniki v zadrugi - za katere opravljajo ta dela, v skladu s samoupravnim sporazumom in zakonom.

Delavci v delovni skupnosti, ki opravlja dela za samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter njihova združenja, družbenopolitične organizacije in druge družbene organizacije ali društva, pridobivajo dohodek s svobodno menjavo dela v skladu z njihovimi statuti in samoupravnimi sporazumi oziroma pogodbami skladno z zakonom.

Način pridobivanja dohodka delavcev v delovnih skupnostih organov družbenopolitičnih skupnosti se ureja z zakonom, če pa to narava dejavnosti organa dopušča - tudi s samoupravnim sporazumom oziroma pogodbo med delovno skupnostjo in temi organi, sklenjeno v skladu z zakonom.

26. člen

Občani kot potrošniki blaga in uporabniki storitev imajo pravico, da se samoupravno organizirajo v krajevnih in družbenopolitičnih skupnostih ali kako drugače, da vplivajo na razvoj proizvodnje in storitvenih dejavnosti, ki zadovoljujejo njihove potrebe, da preprečujejo monopol oziroma zlorabo monopolnega položaja in da zavarujejo druge svoje interese.

Organizacije združenega dela, ki proizvajajo oziroma prodajajo blago ali opravljajo storitve za neposredno porabo občanov, morajo ustvarjati pogoje in spodbujati organiziranje potrošnikov blaga oziroma uporabnikov storitev za raziskovanje in ugotavljanje njihovih potreb in interesov ter za planiranje in usklajevanje odnosov med proizvodnjo in porabo na trajnejši podlagi.

Organi upravljanja v organizaciji združenega dela na področju proizvodnje oziroma prometa blaga in storitev za neposredno porabo morajo v skladu z zakonom na zahtevo organizacije potrošnikov skleniti samoupravne sporazume, s katerimi določijo njihova medsebojna razmerja, pravice in obveznosti glede redne in kakovostne preskrbe z določenimi proizvodi, rednega opravljanja storitev, določanja cen za proizvode in storitve ter udeležbe potrošnikov pri doseženem prihodku, upoštevajoč pri tem razvoj teh dejavnosti, potrebe potrošnikov, zagotovitev potrebnih rezerv in druga vprašanja skupnega pomena.

27. člen

Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih imajo pravico in dolžnost, da planirajo družbeni in materialni razvoj svojih organizacij oziroma skupnosti. S planiranjem usklajujejo odnose v družbeni reprodukciji, zlasti pa odnose pri pridobivanju dohodka, razpolaganju z dohodkom in uporabi sredstev ter določajo pogoje za razvoj materialne osnove dela ter za zadovoljevanje svojih osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb.

28. člen

Delavci v združenem delu in drugi delovni ljudje, narodi in narodnosti v republikah oziroma avtonomnih pokrajinah, v združenem delu in v družbenopolitičnih skupnostih, svobodno odločajo o svojem delu, rezultatih dela in naravnih bogastvih v skladu s svojimi v ustavi določenimi pravicami in dolžnostmi, izhajajoč iz tega, da so enakopravnost narodov in narodnosti oziroma republik in avtonomnih pokrajin, njihovo medsebojno sodelovanje, vsestranska vzajemna pomoč in solidarnost pri zagotavljanju skupnih interesov in obvladovanju težav pogoj za njihov svoboden in vsestranski razvoj.

Delavci v združenem delu in drugi delovni ljudje v republiki oziroma avtonomni pokrajini določajo politiko družbenega razvoja, usmerjajo in usklajujejo z družbenim planiranjem materialni in družbeni razvoj, določajo družbene obveznosti za uresničevanje planov, urejajo družbenoekonomske odnose v skladu z enotnim sistemom socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in z enakimi odgovornostmi soodločajo o skupnih interesih v federaciji in načinu njihovega uresničevanja.

29. člen

Delavci uresničujejo samoupravljanje v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih po načelih enakopravnosti, vzajemne odgovornosti in solidarnosti, tako kot je to določeno s samoupravnim splošnim aktom in zakonom, in sicer:

-

z odločanjem na svojih zborih, z referendumom in drugimi oblikami osebnega izjavljanja;

-

z odločanjem po delegatih v delavskih svetih organizacij združenega dela ter po delegacijah in delegatih v organih upravljanja v samoupravnih interesnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti;

-

s kontrolo nad izvrševanjem sklepov, ki jih delavci oziroma njihovi organi sprejemajo pri uveljavljanju svoje pravice, da odločajo o delu in poslovanju organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ter s kontrolo nad delom organov in služb organizacij, skupnosti in drugih oblik združenega dela, samoupravnih interesnih in krajevnih skupnosti ter organov družbenopolitičnih skupnosti.

Organi temeljne organizacije in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti morajo v skladu s smernicami, ki jih dajejo delavci, poskrbeti za obveščanje delavcev o poslovanju temeljne organizacije oziroma druge samoupravne organizacije in skupnosti, o njenem materialnem in finančnem stanju, o pridobivanju in delitvi dohodka, uporabi sredstev in o drugih vprašanjih, ki so pomembna za odločanje in kontrolo.

Organi družbenopolitične skupnosti morajo delavce v temeljnih organizacijah in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih obveščati o vprašanjih, ki so pomembna za uresničevanje samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti, kot tudi o drugih vprašanjih, ki so pomembna za delo in odločanje v teh organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih skupnostih.

Organi temeljne organizacije, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter organi družbenopolitičnih skupnosti morajo poskrbeti, da je obveščanje delavcev redno, pravočasno, resnično, popolno in razumljivo.

30. člen

Delavci in drugi delavni ljudje v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih samoupravno usklajujejo in urejajo družbenoekonomske in druge samoupravne odnose s samoupravnimi sporazumi, statuti in drugimi samoupravnimi splošnimi akti.

S samoupravnim sporazumom usklajujejo in urejajo delavci in drugi delovni ljudje ter njihove samoupravne organizacije in skupnosti svoje družbenoekonomske in druge samoupravne odnose in interese v družbeni reprodukciji ter na tej podlagi združujejo delo in sredstva in določajo svoje medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v odnosih združevanja dela in sredstev.

Z družbenim dogovorom organi družbenopolitičnih skupnosti, organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti zagotavljajo in usklajujejo samoupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega skupnega pomena za udeležence dogovora ali pa so splošnega družbenega pomena.

31. člen

Za svoje delo in odločanje pri uresničevanju svojih samoupravnih družbenih funkcij so delavci odgovorni drugim delavcem v združenem delu in družbeni skupnosti, zlasti glede uresničevanja določenih skupnih ciljev in nalog organizacij združenega dela, varstva družbene lastnine in razvijanja samouprave ter z ustavo določene socialistične samoupravne družbene ureditve.

Če delavec s tem, da ne izpolnjuje svojih obveznosti, katere je prevzel s samoupravnim sporazumom ali drugim samoupravnim aktom, onemogoči ali prizadene uveljavljanje pravic drugih delavcev ali določenih skupnih interesov v temeljni organizaciji, je pooblaščeni organ dolžan začeti postopek za varstvo teh pravic in interesov ter v mejah svojih pravic in dolžnosti nastopiti z ukrepi, predpisanimi z zakonom ali na podlagi zakona.

32. člen

Gospodarske in druge dejavnosti v združenem delu s sredstvi, ki so družbena lastnina, se opravljajo v organizacijah združenega dela in v drugih oblikah združevanja dela in sredstev. Te dejavnosti pa lahko opravljajo pod pogoji, ki jih določa zakon, tudi družbenopolitične in druge z zakonom določene družbene organizacije in društva, če je to pomembno za uresničevanje njihovih družbenih funkcij in nalog.

Gospodarske in druge dejavnosti, ki so pomembne za ljudsko obrambo, se v skladu s posebnim zveznim zakonom lahko opravljajo tudi v okviru Jugoslovanske ljudske armade.

Gospodarske in druge dejavnosti se lahko opravljajo tudi s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, pod pogoji, ki so predpisani z zakonom, če opravljanje teh dejavnosti ni z zakonom prepovedano.

Pogoji za samostojno opravljanje poklicnih dejavnosti z osebnim delom, se urejajo z zakonom, če je opravljanje teh dejavnosti posebnega družbenega pomena.

33. člen

Organizacije združenega dela, za katere je v zakonu ali na zakon oprtem odloku skupščine družbenopolitične skupnosti določeno, da opravljajo dejavnosti ali zadeve posebnega družbenega pomena, morajo takšne dejavnosti oziroma zadeve opravljati pod pogoji in na tak način, da zagotavljajo uresničevanje posebnega družbenega interesa.

34. člen

Kmetje lahko združujejo svoje delo, zemljišče in delovna sredstva oziroma druga sredstva, ki so njihova lastnina, v kmetijske zadruge in druge oblike združevanja kmetov, ali pa jih združujejo z delom delavcev in družbenimi sredstvi v organizacije združenega dela v odnosih trajnejše medsebojne povezanosti ali trajnejšega poslovodnega sodelovanja - da zboljšujejo kmetijsko proizvodnjo, se organizirano vključujejo v blagovno menjavo, ustvarjajo pogoje za zagotovitev in zboljšanje zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja in drugih oblik socialne varnosti in drugih interesov ter da skupaj uresničujejo samoupravni položaj v socialističnih družbenoekonomskih odnosih. Kmet in član njegovega gospodinjstva, ki se ukvarja s kmetovanjem, imata na podlagi svojega dela v načelu enak položaj in v osnovi enake pravice in obveznosti, kot jih imajo delavci v združenem delu z družbenimi sredstvi.

Kmetje svobodno odločajo o združevanju v kmetijske zadruge in druge oblike združevanja kmetov.

Kmet obdrži lastninsko pravico na zemljišču oziroma na delovnih sredstvih, ki jih združi v kmetijsko zadrugo, če ni v samoupravnem sporazumu o združitvi oziroma v posebni pogodbi drugače določeno.

Sredstva v družbeni lastnini, ki so združena v kmetijsko zadrugo ali jih kako drugače kmetijska zadruga pridobi, ostanejo družbena lastnina.

35. člen

Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov, svobodno odločajo o združitvi svojega dela in svojih delovnih sredstev v obrtno ali drugo zadrugo ali v drugo obliko združevanja. V takšnih odnosih imajo ti delovni ljudje v načelu enak položaj in v osnovi enake pravice in obveznosti, kot jih imajo delavci v združenem delu z družbenimi sredstvi.

Če delovni človek, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov, po načelih prostovoljnosti in enakopravnosti v skladu z zakonom, ob skupnem riziku ali brez njega, neposredno ali preko svoje zadruge ali druge oblike združevanja, združi svoje delo in svoja delovna sredstva z delavci organizacij združenega dela v različnih oblikah poslovnega sodelovanja, sklene z njimi pogodbo oziroma samoupravni sporazum o sodelovanju, s katerim uredi vprašanja enakopravnega odločanja o skupnih zadevah in skupnega odločanja o skupaj doseženem dohodku ter udeležbe pri njegovi delitvi v sorazmerju s svojim prispevkom k njegovem ustvarjanju.

36. člen

Delovni človek, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov, lahko na samoupravni podlagi v okviru pogodbene organizacije združenega dela združuje svoje delo in delovna sredstva z delom drugih delavcev in z družbenimi sredstvi; pri tem obdrži lastninsko pravico na sredstvih, ki jih je združil v tej organizaciji, in ima pravico, da kot poslovodja vodi njeno poslovanje ter da skupaj z delavci odloča o njenem delu in razvoju.

Delavcem v pogodbeni organizaciji združenega dela skupaj s poslovodjo pripadajo na podlagi njihovega dela iz čistega dohodka sredstva za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb enako kot delavcem v drugih organizacijah združenega dela, poslovodji pa tudi del dohodka iz naslova sredstev, ki jih je združil. Dohodek, dosežen v pogodbeni organizaciji združenega dela, izvzemši del, namenjen za poslovodjo iz naslova sredstev, ki jih je združil, je družbena lastnina. Sredstva v družbeni lastnini, ki so združena v pogodbeno organizacijo združenega dela in ki jih kako drugače pridobi ta organizacija, ostanejo družbena lastnina.

Delavci v pogodbeni organizaciji združenega dela na podlagi svojega dela, in poslovodja na podlagi svojega dela in lastninske pravice na sredstvih, ki jih je združil v tej organizaciji, odločajo v skladu s pogodbo o ustanovitvi pogodbene organizacije združenega dela enakopravno o uporabi in upravljanju združenih sredstev, na katerih ima poslovodja lastninsko pravico.

37. člen

Delovni človek, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, oziroma delovni človek, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravlja poklicno dejavnost, lahko pri opravljanju te dejavnosti brez omejitve uporablja delo članov svojega družinskega gospodinjstva in z njimi sklene delovno razmerje v skladu z zakonom.

Delovni človek iz prvega odstavka tega člena lahko uporablja delo drugih oseb v obsegu, določenem z zakonom, ki ustreza družbenim potrebam in vrsti dejavnosti, ki se opravlja z osebnim delom.

38. člen

Organi družbenopolitične skupnosti imajo nasproti organizacijam združenega dela oziroma nasproti drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim pravice in obveznosti, ki jih določata ustava in zakon.

Če so v organizaciji združenega dela oziroma v drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti bistveno skaljeni samoupravni odnosi ali huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija oziroma skupnost ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti, lahko skupščina družbenopolitične skupnosti v okviru svojih pravic in dolžnosti pod pogoji in v postopku, ki jih predpisuje zakon, razpusti delavski svet oziroma drug ustrezni organ upravljanja v organizaciji združenega dela ali uporabi z zakonom določene ukrepe.

Če so z razporejanjem dohodka oziroma z delitvijo sredstev za osebne dohodke prizadeti odnosi, ki ustrezajo načelu delitve po delu, ali nastajajo motnje v družbeni reprodukciji, je dopustno v skladu z zakonom ukreniti, kar je treba, da se zagotovi enakopravnost delavcev pri uveljavljanju načela delitve po delu oziroma da se preprečijo ali odstranijo motnje v družbeni reprodukciji.

39. člen

Pri uresničevanju svojih z ustavo določenih pravic in obveznosti daje sindikat pobudo za ukrepe in nastopa z ukrepi, s katerimi se zagotavlja, da delavci uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice ter da odločajo o drugih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja.

Sindikat ima pravico dati pobudo in predlog za sklenitev samoupravnega sporazuma ter začeti postopek za ponovno obravnavanje sklenjenih samoupravnih sporazumov, če meni, da se z njimi kršijo samoupravne pravice delavcev in z ustavo določeni družbenoekonomski odnosi.

Sindikat sodeluje pri sklepanju samoupravnega sporazuma, s katerim se urejajo medsebojna razmerja delavcev pri delu ali določajo osnove in merila za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke, in podpiše ta sporazum.

Če se v organizaciji združenega dela odloča o vprašanjih, ki se nanašajo na samoupravne pravice delavcev, na materialni položaj in interese delavcev ter organizacije združenega dela, in če je treba pri odločanju uskladiti interese in stališča enega dela delavcev z interesi večine delavcev v združenem delu, morajo organi v organizacijah združenega dela omogočiti sindikatu, da se udeležuje obravnavanja teh vprašanj, obravnavati vsako njegovo zahtevo, zavzemati o zahtevi stališče in ga obvestiti o razlogih, če njegovo zahtevo zavrnejo.

Če nastane v organizaciji združenega dela spor med delavci posameznih delov organizacije oziroma med delavci in organi organizacije ali med delavci organizacije in organi družbenopolitične skupnosti, ki ga ni bilo mogoče rešiti po redni poti, ima sindikat pravico začeti na zahtevo delavcev ali na svojo pobudo postopek za rešitev nastalega spora.

40. člen

Temeljne organizacije, druge organizacije združenega dela, poslovne skupnosti, delovne skupnosti, banke, skupnosti premoženjskega in osebnega zavarovanja ter druge finančne organizacije, kmetijske in druge zadruge, zbornice in druga splošna združenja, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti so družbene pravne osebe s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih imajo po ustavi, zakonu in samoupravnem sporazumu o združitvi oziroma po aktu o ustanovitvi.

41. člen

Organizacije združenega dela in druge družbene pravne osebe odgovarjajo za svoje obveznosti z družbenimi sredstvi, s katerimi razpolagajo.

Za obveznosti organizacije združenega dela odgovarjajo v skladu z zakonom tudi druge organizacije, ki so z njo združene, in sicer pod pogoji in na način, kot je to določeno v samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo ali drugo organizacijo združenega dela, v katero so združene.

Pogoje in postopek izvršbe za poravnavo obveznosti organizacij združenega dela in drugih družbenih pravnih oseb, kot tudi družbena sredstva, ki so izvzeta iz izvršbe, določa zakon.

Če organizacija združenega dela ne more izpolnjevati svojih obveznosti, ji mora pristojni organ družbenopolitične skupnosti v skladu s svojimi v ustavi določenimi pravicami in dolžnostmi gospodarsko in drugače pomagati ter z ukrepi za njeno sanacijo in z drugimi ekonomskimi in upravnimi ukrepi ustvariti pogoje za odpravo težav, zaradi katerih ne more izpolnjevati svojih obveznosti.

42. člen

Za organizacije združenega dela in druge oblike združevanja dela in sredstev ter za njihove dele (prodajalne, obrate, ekspoziture, skladišča, agencije idr.) veljajo zakoni in drugi predpisi, ki veljajo v kraju njihovega poslovanja.

Način reševanja kolizije zakonov in drugih predpisov, ki urejajo odnose v poslovanju organizacij združenega dela, in sporov o pristojnosti med organi različnih družbenopolitičnih skupnosti, ureja zakon.

43. člen

Neskladnosti iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov v organizacijah združenega dela in drugih oblikah združevanja dela in sredstev ter spori, ki nastajajo iz teh odnosov, se rešujejo z usklajevanjem, posredovanjem, z arbitražo oziroma po razsodiščih, sodiščih združenega dela in drugih samoupravnih sodiščih.

44. člen

Družbeno varstvo samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine uresničujejo skupščine družbenopolitičnih skupnosti in njim odgovorni organi sodišča združenega dela in druga sodišča, ustavna sodišča, javni tožilec, družbeni pravobranilec samoupravljanja in služba družbenega knjigovodstva v okviru pravic in dolžnosti, ki jih določata ustava in zakon.

Družbeni pravobranilec samoupravljanja kot samostojen organ družbene skupnosti uporablja ukrepe in pravna sredstva in izvršuje druge z zakonom določene pravice in dolžnosti za uresničevanje družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine, državni organi in organi samoupravnih organizacij ter skupnosti pa morajo družbenemu pravobranilcu samoupravljanja na zahtevo dajati podatke in obvestila, ki so pomembna za opravljanje njegove funkcije.

45. člen

Delavci v organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih imajo pravico in dolžnost, da v okviru svoje redne dejavnosti organizirajo, uresničujejo in pospešujejo splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.

Pri organiziranju, uresničevanju in pospeševanju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite določajo delavci in drugi delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih programe ukrepov in aktivnosti in v ta namen zagotavljajo materialna sredstva in sprejemajo ustrezne samoupravne akte ter druge potrebne ukrepe.

46. člen

Delavci v organizaciji združenega dela in njeni organi morajo organizirati opravljanje dejavnosti organizacije tako, da je zagotovljena varnost pri delu, in izvajati potrebne ukrepe za varstvo pri delu in za varstvo delovnega okolja.

47. člen

Organizacije združenega dela morajo pri opravljanju svoje dejavnosti varovati vrednote in zagotavljati potrebne pogoje za varstvo in zboljšanje človekovega okolja ter preprečevati vzroke in odstranjevati škodljive posledice, ki ogrožajo naravne in z delom ustvarjene vrednote človekovega okolja.

D R U G I D E L

DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU

I. P O G L A V J E

ODNOSI PRI PRIDOBIVANJU DOHODKA

1. O D D E L E K

DRUŽBENOEKONOMSKA VSEBINA DOHODKA

48. člen

Dohodek je del celotnega proizvoda družbe, ki ga delavci v temeljni organizaciji pridobivajo v denarni obliki kot družbeno priznanje za rezultate svojega in celotnega družbenega dela, v pogojih socialistične blagovne proizvodnje, o katerem delavci v temeljni organizaciji odločajo na podlagi svoje pravice dela z družbenimi sredstvi.

Delavci v temeljni organizaciji pridobivajo dohodek odvisno od produktivnosti živega dela in uspešnosti upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi kot s svojim in družbenim minulim delom v temeljni organizaciji in v drugih oblikah združevanja dela in sredstev, kot tudi od nenehnega prilagajanja proizvodnje in opravljanja druge dejavnosti tržnim pogojem, potrebam družbe in odnosom, ki jih delavci samoupravno urejajo in o katerih odločajo v okviru družbenopolitičnih skupnosti.

Dohodek, ki ga delavci pridobivajo v temeljni organizaciji:

1)

je materialna osnova njihove pravice, da odločajo o pogojih in rezultatih svojega dela, glavni nagib za delo in merilo za uspešnost proizvodnje ter opravljanje druge dejavnosti temeljne organizacije in odgovornost delavcev za uspešno delo in uspešno razpolaganje z družbenimi sredstvi, ki jih upravljajo;

2)

v okviru nove ustvarjene vrednosti v materialni proizvodnji je osnova in vir sredstev za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb, s katerimi se zagotavljajo skupni in splošni pogoji za delo in razvoj družbe, kot tudi sredstva za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev, za zboljševanje in razširjanje materialne osnove dela ter za ustvarjanje in obnavljanje rezerv;

3)

je osnova in vsebina družbenega planiranja v temeljni organizaciji in v drugih organizacijah združenega dela, v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih skupnostih, kot tudi osnova in vsebina uresničevanja skupnih interesov in razvoja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v združenem delu.

Dohodek temeljne organizacije v materialni proizvodnji je kot nova ustvarjena vrednost osnova in vir svobodne menjave dela z delavci v temeljnih organizacijah družbenih dejavnosti, ki na tej podlagi pridobivajo dohodek glede na prispevek, ki ga s svojim delom dajejo k ustvarjanju nove vrednosti v materialni proizvodnji, k večanju produktivnosti celotnega družbenega dela in k razvoju družbe v celoti oziroma k zadovoljevanju osebnih in skupnih potreb ter interesov delavcev in drugih delovnih ljudi.

49. člen

V pogojih socialistične blagovne proizvodnje zagotavljajo delavci v temeljni organizaciji nenehno večanje dohodka tako, da:

1)

razvijajo svoje delovne sposobnosti in znanje, zboljšujejo organizacijo dela, uporabljajo znanstvene, tehnične in tehnološke dosežke, smotrno in racionalno izkoriščajo naravne pogoje za delo, razvijajo pobude pri delu, čim bolj popolno izrabljajo delovni čas, vestno izpolnjujejo delovne obveznosti in na tej podlagi povečujejo produktivnost dela;

2)

ekonomsko in družbeno smotrno uporabljajo sredstva družbene reprodukcije, zlasti s čim popolnejšo uporabo proizvajalnih in drugih delovnih zmogljivosti ter s prihranki pri materialu, surovinah in energiji, z učinkovitejšo uporabo in uspešnejšim gospodarjenjem s sredstvi v temeljni organizaciji ter z združevanjem dela in sredstev z delavci v drugih temeljnih organizacijah;

3)

se prilagajajo zahtevam domačega in zunanjega trga glede obsega, vrste in kakovosti proizvodov in storitev oziroma samoupravno dogovorjeni družbeni delitvi dela in na tej podlagi medsebojno usklajujejo načrte.

Delavci morajo poslovanje temeljne organizacije na trgu oziroma v samoupravno dogovorjeni družbeni delitvi dela skladno s svojo odgovornostjo do drugih delavcev v združenem delu usklajevati s skupnimi interesi in cilji, določenimi v planih temeljnih organizacij združenega dela, ki so združene, in z ekonomsko politiko, določeno v planih družbenopolitičnih skupnosti.

50. člen

S tem ko delavci v temeljni organizaciji razpolagajo z dohodkom, zagotavljajo v svojem, skupnem in splošnem družbenem interesu pogoje za nenehno večanje dohodka.

Uresničujoč to družbeno funkcijo, morajo delavci v temeljni organizaciji s samoupravnimi splošnimi akti v temeljni organizaciji oziroma s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo in z drugimi samoupravnimi sporazumi zagotoviti takšne osnove in merila za razporejanje dohodka in čistega dohodka, ter za delitev sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo:

1)

da z doslednim uveljavljanjem načela delitve po rezultatih dela spodbujajo vsakega delavca v temeljni organizaciji in vse skupaj k čim večji produktivnosti dela;

2)

da z ustreznim deležem osebnega dohodka pri rezultatih združevanja dela in sredstev z delavci v drugih temeljnih organizacijah spodbujajo vsakega delavca v temeljni organizaciji in vse skupaj, da čim bolj smotrno uporabljajo in nenehno zboljšujejo in povečujejo sredstva družbene reprodukcije;

3)

da z ustrezno odvisnostjo osebnega dohodka od vseh rezultatov dela in poslovanja temeljne organizacije spodbujajo vsakega delavca v temeljni organizaciji in vse skupaj, da dejavnost temeljne organizacije čim uspešneje prilagajajo tržnim zahtevam oziroma interesom in potrebam delovnih ljudi in družbe v celoti;

4)

da z ustrezno notranjo organizacijo dela in z odnosi pri razporejanju in delitvi v temeljni organizaciji spodbujajo delavce, da se na vsakem delu oziroma pri vsaki delovni nalogi in v vsakem delu delovnega procesa v temeljni organizaciji razvijata ustvarjalnost in delovna pobuda delavcev in meri njihov prispevek k uspehu skupnega dela in pridobivanju dohodka.

51. člen

Dohodek temeljne organizacije se pridobiva v okviru celotnega prihodka, ki ga temeljna organizacija ustvari s svojim poslovanjem, ko iz celotnega prihodka nadomesti vrednost materialnih sredstev, v celoti porabljenih v reprodukcijskem procesu (materialni stroški in drugi poslovni stroški), in zagotovi reprodukcijo stalnih produkcijskih sredstev in drugih delovnih sredstev (amortizacijski stroški).

52. člen

Delavci v temeljnih organizacijah družbenih dejavnosti pridobivajo dohodek temeljne organizacije iz celotnega prihodka, ki ga temeljna organizacija ustvari s svobodno menjavo dela iz dohodka drugih temeljnih organizacij in iz osebnih dohodkov delavcev oziroma iz dohodka in drugih prihodkov delovnih ljudi. Ti delavci pridobivajo dohodek iz celotnega prihodka, ki ga temeljna organizacija ustvari tudi na podlagi združevanja dela in sredstev zaradi skupnega ustvarjanja dohodka, na podlagi prodaje svojih proizvodov in storitev na trgu ter na drugi podlagi, določeni z zakonom ali samoupravnim sporazumom oziroma pogodbo v skladu z zakonom.

Dohodek iz prvega odstavka tega člena se dobi, ko se iz celotnega prihodka nadomestijo materialni stroški in drugi poslovni stroški in amortizacijski stroški.

Osnove in merila za ugotavljanje materialnih stroškov in drugih poslovnih stroškov in amortizacijskih stroškov, ki se nadomeščajo iz celotnega prihodka temeljne organizacije iz prvega odstavka tega člena, lahko delavci v tej temeljni organizaciji uredijo s samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo neposredno ali v okviru samoupravne interesne skupnosti z delavci v drugih temeljnih organizacijah oziroma z drugimi delovnimi ljudmi, s katerimi svobodno izmenjujejo delo.

53. člen

Delavci v delovni skupnosti ustvarjajo celotni prihodek oziroma neposredno pridobivajo dohodek delovne skupnosti s svobodno menjavo dela iz dohodka temeljnih organizacij, za katere opravljajo delo skupnega pomena, ali iz prihodkov in drugih družbenih sredstev, s katerimi razpolagajo samoupravne organizacije in skupnosti ter organi družbenopolitičnih skupnosti, za katere opravljajo to delo.

Samoupravni sporazum ali zakon določa, kdaj delavci v delovni skupnosti neposredno pridobivajo dohodek delovne skupnosti s svobodno menjavo dela.

Delavci v delovni skupnosti, ustanovljeni po 351. in 378. členu tega zakona, ustvarjajo celotni prihodek in iz njega pridobivajo dohodek enako kot delavci v temeljni organizaciji.

54. člen

Dohodek temeljne organizacije razporejajo delavci:

1)

za svoje osebne dohodke in za skupno porabo, za zboljšanje in razširitev materialne osnove dela ter za ustvarjanje in obnavljanje rezerv v temeljni organizaciji;

2)

za zagotovitev skupnih in splošnih pogojev za delo in razvoj družbe.

Del dohodka temeljne organizacije, razporejen za potrebe iz 1. točke prvega odstavka tega člena, je njen čisti dohodek.

55. člen

S čistim dohodkom temeljne organizacije delavci svobodno razpolagajo v razmerjih odgovornosti drug do drugega in do družbe v celoti ter v drugih s tem zakonom določenih razmerjih.

Pri razpolaganju s čistim dohodkom temeljne organizacije ustvarjajo delavci pogoje za pospešitev proizvodnje in večanje produktivnosti svojega in celotnega družbenega dela in za povečanje dohodka temeljne organizacije in na tej podlagi v svojem skupnem in splošnem družbenem interesu zagotavljajo čedalje večje zadovoljevanje svojih osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb ter povečanje in zboljšanje materialne osnove svojega in celotnega družbenega dela in uresničujejo svojo vodilno vlogo v družbeni reprodukciji.

56. člen

Ko odločajo o skupnih in splošnih pogojih za delo in razvoj družbe, ustvarjajo delavci v temeljni organizaciji v skladu z načeli vzajemnosti in solidarnosti ter možnostmi temeljne organizacije in potrebami njenega razvoja trajne in trdne pogoje za napredek dela in proizvodnje ter osebnega in družbenega standarda v skladu z rastjo celotnega družbenega dohodka in s potrebami splošnega družbenega napredka.

Iz dohodka temeljne organizacije se kot skupni in splošni pogoji za delo in razvoj družbe zagotavljajo:

1)

sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb na področju izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva in drugih družbenih dejavnosti, ki se ustvarjajo s svobodno menjavo dela, in za zadovoljevanje skupnih potreb na področju socialne varnosti;

2)

sredstva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v okviru družbenopolitičnih skupnosti;

3)

sredstva za druge potrebe, določene na podlagi zakona.

O skupnih in splošnih pogojih za delo in razvoj družbe, ki se zagotavljajo iz dohodka temeljne organizacije, odločajo delavci v temeljni organizaciji skupaj in enakopravno z drugimi delavci v združenem delu v skladu z obveznostmi, ki so jih prevzeli s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, kot tudi po svojih delegacijah in delegatih s sprejemanjem zakonov oziroma odločitev v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti.

57. člen

Sredstva iz dohodka temeljne organizacije za zadovoljevanje skupnih potreb na področjih izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva in drugih družbenih dejavnosti, ki se ustvarjajo s svobodno menjavo dela, ter za zadovoljevanje skupnih potreb na področju socialne varnosti se zagotavljajo:

-

za zadovoljevanje skupnih družbenih potreb na načelih vzajemnosti in solidarnosti na področju teh dejavnosti, ki so z zakonom določene kot dejavnosti posebnega družbenega pomena, oziroma na področju socialne varnosti - v okviru samoupravnih interesnih skupnostih v skladu z doseženim povečanjem produktivnosti dela temeljnih organizacij, ki zagotavljajo sredstva, in obsegom zadovoljevanja teh potreb, določenih s plani oziroma družbenimi plani;

-

za zadovoljevanje skupnih ali posamičnih potreb organizacij združenega dela, s katerimi se prispeva k večji produktivnosti dela in drugačnemu napredku proizvodnje in poslovanja in na tej podlagi k povečanju dohodka - v skladu s tem prispevkom v odnosih med zainteresiranimi organizacijami neposredno ali v okviru samoupravnih interesnih skupnosti.

Sredstva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb, ki se zagotavljajo v družbenopolitičnih skupnostih z davki in drugimi davščinami, se določajo v višini, ki jo v skladu z družbenimi plani določijo skupščine družbenopolitičnih skupnosti.

58. člen

Osebni dohodek uporablja delavec za zadovoljevanje svojih osebnih potreb ter za zadovoljevanje skupnih potreb in splošnih družbenih potreb.

Delavec ustvarja osebni dohodek iz živega dela (del osebnega dohodka iz živega dela) in iz upravljanja družbenih sredstev in gospodarjenja z njimi kot minulim delom delavcev (del osebnega dohodka iz minulega dela).

59. člen

Delavci v temeljni organizaciji skupaj z delavci v drugih temeljnih organizacijah v razmerjih medsebojne odvisnosti, povezanosti in odgovornosti v delovni organizaciji oziroma sestavljeni organizaciji združenega dela in drugih oblikah združevanja in povezovanja zagotavljajo s planiranjem dohodka:

1)

osnove in pogoje za povečanje dohodka temeljne organizacije;

2)

razporejanje dohodka in čistega dohodka temeljne organizacije in delitev sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo, s čimer zboljšujejo in usklajujejo svojo in skupno družbeno proizvodnjo ter razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in ustvarjajo pogoje za trdnost pri delu in poslovanju temeljne organizacije ter za lastno materialno in socialno varnost in trdnost, za enakopravnost pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi in za razpolaganje z dohodkom na vseh stopnjah in v vseh oblikah združevanja dela in sredstev.

S planiranjem dohodka v smislu prvega odstavka tega člena ustvarjajo delavci v temeljni organizaciji tudi pogoje za obvladovanje stihijskega delovanja trga.

60. člen

Dohodek temeljne organizacije je osnova in nagib za združevanje dela in sredstev z delavci v drugih temeljnih organizacijah, v bankah in drugih finančnih organizacijah ter v drugih oblikah združevanja dela in sredstev.

61. člen

Delavci v temeljni organizaciji imajo na podlagi rezultatov upravljanja in gospodarjenja s sredstvi družbene reprodukcije kot s svojim in družbenim minulim delom v temeljni organizaciji oziroma v okviru deleža pri skupaj ustvarjenem dohodku na podlagi združevanja dela in sredstev pravico:

1)

da pridobivajo del osebnega dohodka;

2)

da zagotavljajo v skladu z načeli vzajemnosti in solidarnosti širše možnosti za strokovno usposabljanje, prekvalifikacijo, zboljšanje strokovnega znanja in svoje delovne zmožnosti, zaposlovanje in varstvo materinstva ter za zavarovanje v primeru bolezni, poroda, zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti, nezaposlenosti in starosti in za otroško varstvo ter druge oblike socialnega varstva;

3)

da pridobivajo druge osebne materialne pravice, določene z zakonom ali s samoupravnim splošnim aktom na podlagi zakona.

2. O D D E L E K

PODLAGE ZA PRIDOBIVANJE DOHODKA

62. člen

Delavci pridobivajo dohodek temeljne organizacije iz celotnega prihodka, ki ga ta ustvari:

1)

s prodajo proizvodov in storitev na domačem in zunanjem trgu oziroma v okviru organizacije združenega dela;

2)

z udeležbo pri skupaj ustvarjenem dohodku na podlagi združevanja dela in sredstev;

3)

s svobodno menjavo dela;

4)

s kompenzacijo, regresom, premijo, dotacijo ali na kakšni drugi podlagi določeni z zakonom ali samoupravnim sporazumom oziroma s pogodbo v skladu z zakonom.

1. Pridobivanje dohodka s prodajo proizvodov in storitev

63. člen

Temeljna organizacija pridobiva dohodek iz celotnega prihodka, ki ga ustvari s prodajo proizvodov in storitev po cenah, oblikovanih na trgu, oziroma po cenah, sporazumno določenih, v razmerjih združevanja dela in sredstev zaradi skupnega ustvarjanja dohodka ob upoštevanju trajnejših razmerij v gibanju cen in drugih pogojev na trgu.

Temeljna organizacija prodaja svoje proizvode in storitve na trgu prek delovne organizacije oziroma sestavljene organizacije združenega dela, če s samoupravnim sporazumom o združitvi ni drugače določeno.

2. Pridobivanje dohodka z udeležbo pri skupaj ustvarjenem dohodku

64. člen

V medsebojnih razmerjih pri skupnem ustvarjanju dohodka na podlagi združevanja dela in sredstev so delavci v temeljnih organizacijah:

1)

enakopravni pri pridobivanju dohodka na podlagi tega, kolikor so k njemu prispevali;

2)

sporazumno določajo cilje, namene, pogoje in način združevanja dela in sredstev ter vzajemne pravice, obveznosti in odgovornosti pri pridobivanju dohodka;

3)

v skladu s samoupravnim sporazumom medsebojno vplivajo na poslovno in razvojno politiko, prevzemajo skupen rizik ter zagotavljajo skupno odgovornost za razširjanje materialne osnove dela in za večjo produktivnost dela;

4)

po skupnem organu oziroma neposredno sporazumno odločajo o skupnih zadevah, ki izvirajo iz združevanja dela in sredstev zaradi skupnega ustvarjanja dohodka.

Medsebojna razmerja pri skupnem ustvarjanju dohodka se uredijo s samoupravnim sporazumom.

65. člen

Skupaj ustvarjeni dohodek se ustvari kot skupni prihodek ali kot skupni dohodek.

S skupnim prihodkom so mišljeni prihodki, ki so rezultat skupnega dela delavcev v dveh ali več temeljnih organizacijah ali rezultat njihovega trajnejšega sodelovanja.

S skupnim dohodkom je mišljen dohodek, ki ga skupaj ustvarita temeljna organizacija, ki vlaga ali kako drugače združuje sredstva za skupno poslovanje ob skupnem riziku, in temeljna organizacija, ki pri tem poslovanju ta sredstva uporablja.

66. člen

Temeljne organizacije, ki ustvarjajo skupni prihodek oziroma skupni dohodek, imajo pravico do udeležbe pri tem prihodku oziroma dohodku glede na prispevek, ki so ga delavci s svojim živim delom ter z upravljanjem družbenih sredstev in gospodarjenjem z njimi dali k ustvarjanju tega prihodka oziroma dohodka, in sicer po osnovah in merilih, ki jih določijo s samoupravnim sporazumom.

Osnove in merila, po katerih se razporeja skupni prihodek oziroma skupni dohodek, morajo biti določeni tako, da zagotavljajo pogoje za povečanje produktivnosti dela, za racionalnejšo in učinkovitejšo uporabo družbenih sredstev pri delu in skupnem poslovanju ob skupnem riziku ter za zmanjšanje materialnih stroškov in drugih poslovnih stroškov temeljnih organizacij, ki ustvarjajo ta prihodek oziroma dohodek.

Temeljne organizacije, ki ustvarjajo skupni prihodek oziroma skupni dohodek, morajo določiti skupne standarde materialnih stroškov in drugih poslovnih stroškov, merila za določanje amortizacijskih stopenj, delovne normative in druge elemente skupnega poslovanja ob skupnem riziku.

Skupni prihodek oziroma skupni dohodek se v celoti razporeja med temeljne organizacije, ki so ustvarile ta prihodek oziroma dohodek.

67. člen

Temeljne organizacije, ki so vložile ali kako drugače združile sredstva zaradi ustvarjanja skupnega dohodka, imajo pravico, da se jim ta sredstva vrnejo oziroma da se jim vrne vrednost teh sredstev v revaloriziranem znesku, določenem s samoupravnim sporazumom v skladu z zveznim zakonom.

Vrednost sredstev iz prvega odstavka tega člena se vrne iz ustvarjenega skupnega dohodka, če s samoupravnim sporazumom ni določeno, da se vrne iz poslovnih sredstev temeljne organizacije, ki ta sredstva uporablja pri skupnem poslovanju ob skupnem riziku.

Temeljne organizacije združenega dela, ki so vložile ali kako drugače združile sredstva zaradi ustvarjanja skupnega dohodka, imajo pri uveljavljanju pravice do udeležbe pri skupnem dohodku pravico do nadomestila za upravljanje združenih sredstev in gospodarjenje z njimi v skladu s 66. členom tega zakona.

68. člen

Temeljna organizacija, ki pri svojem poslovanju uporablja združena sredstva, ne sme brez soglasja organizacij združenega dela, ki so združile delo in sredstva, spremeniti dejavnosti, niti ne sme izločiti v delovno organizacijo ali pripojiti k drugi organizaciji združenega dela, če se s tem spreminja namen združenih sredstev ali otežuje ali onemogoča izpolnjevanje prevzetih obveznosti, dokler ne vrne združenih sredstev v revaloriziranem znesku, določenem s samoupravnim sporazumom v skladu z zveznim zakonom, če s samoupravnim sporazumom ni določeno drugače.

69. člen

S samoupravnim sporazumom, ki ureja medsebojna razmerja pri ustvarjanju skupnega prihodka oziroma skupnega dohodka, ni mogoče določiti materialnih in drugih medsebojnih razmerij, ki postavljajo katerokoli izmed temeljnih organizacij v teh razmerjih v neenakopraven položaj glede na druge temeljne organizacije na trgu kot tudi glede enakopravnosti pri odločanju o njihovem razvoju.

3. Pridobivanje dohodka s svobodno menjavo dela

70. člen

Delavci v temeljni organizaciji, ki opravlja dejavnost na področju izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva ali socialnega varstva ali kakšno drugo družbeno dejavnost, pridobivajo dohodek temeljne organizacije iz celotnega prihodka, ki ga temeljna organizacija ustvari s svobodno menjavo dela, neposredno ali po samoupravni interesni skupnosti oziroma v njenem okviru, iz dohodka drugih temeljnih organizacij, glede na to, koliko so s svojim delom prispevali k ustvarjanju nove vrednosti v materialni proizvodnji, k večji produktivnosti skupnega družbenega dela in k razvoju družbe v celoti.

Delavci v temeljni organizaciji, ki opravlja dejavnost iz prvega odstavka tega člena, pridobivajo dohodek temeljne organizacije iz celotnega prihodka, ki ga temeljna organizacija ustvari s svobodno menjavo dela, neposredno ali po krajevni skupnosti ali samoupravni interesni skupnosti oziroma v njenem okviru, in iz osebnega dohodka delavcev ali iz dohodka oziroma prihodkov drugih delovnih ljudi glede na to, koliko so s svojim delom prispevali k zadovoljevanju njihovih osebnih in skupnih potreb ter interesov.

Delavci v temeljni organizaciji, ki opravlja dejavnost iz prvega odstavka tega člena, pridobivajo dohodek temeljne organizacije iz celotnega prihodka, ki ga temeljna organizacija ustvari na podlagi samoupravno dogovorjenega plačila za opravljanje dejavnosti oziroma za opravljene storitve (v nadaljnjem besedilu: cena storitve) ali na kakšni drugi podlagi v skladu s samoupravnim sporazumom.

71. člen

Temeljna organizacija, ki opravlja družbeno dejavnost, si ustvarja sredstva za razširitev materialne osnove dela:

1)

v okviru cene storitev;

2)

iz namenskih sredstev, ki so ji zagotovljena na podlagi samoupravnega sporazuma, v obliki samoprispevka občanov ali na podlagi zakona oziroma odloka skupščine družbenopolitične skupnosti v skladu z zakonom.

Sredstva iz prvega odstavka tega člena si ustvarja temeljna organizacija v skladu z razvojem družbenih dejavnosti, določenim v planih temeljnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter v planih družbenopolitičnih skupnosti, in v skladu z obveznostmi, ki jih je prevzela s samoupravnim sporazumom oziroma z dogovori.

72. člen

Če se v samoupravnih interesnih skupnostih komunalnih dejavnosti, energetike, vodnega gospodarstva, prometa in drugih dejavnosti materialne proizvodnje v okviru uresničevanja skupnih interesov urejajo medsebojna razmerja po načelih svobodne menjave dela, pridobivajo delavci v temeljnih organizacijah, ki opravljajo te dejavnosti, dohodek temeljne organizacije iz celotnega prihodka, ki ga temeljna organizacija ustvari pri tej menjavi, in sicer po osnovah in merilih, določenih v samoupravnem sporazumu.

73. člen

Delavci v delovni skupnosti v organizaciji združenega dela pridobivajo dohodek delovne skupnosti iz celotnega prihodka, ki ga ustvari delovna skupnost v odvisnosti od prispevka, ki so ga dali s svojim delom in rezultati dela k ustvarjanju dohodka temeljnih organizacij, za katere opravljajo dela skupnega pomena, v skladu s samoupravnim sporazumom in zveznim zakonom.

Delavci v delovni skupnosti v drugi samoupravni organizaciji in skupnosti, družbenopolitični in družbeni organizaciji oziroma organu družbenopolitične skupnosti pridobivajo dohodek delovne skupnosti iz celotnega prihodka oziroma neposredno pridobivajo dohodek delovne skupnosti, ki ga ustvarijo s svobodno menjavo dela z delavci oziroma drugimi ljudmi v organizacijah ali skupnostih oziroma z organom družbenopolitične skupnosti, za katere opravljajo dela skupnega pomena, v odvisnosti od prispevka, ki so ga dali k uresničevanju planov in programov teh organizacij in skupnosti ali organov, v skladu s samoupravnim sporazumom oziroma pogodbo in zakonom.

74. člen

Delovna sredstva s katerimi delajo delavci v delovni skupnosti so delovna sredstva, ki jih upravlja organizacija ali skupnost oziroma organ družbenopolitične skupnosti, za katerega delovna skupnost opravlja delo. Glede uporabe in razpolaganja z delovnimi sredstvi imajo ti delavci pravice, obveznosti in odgovornosti, določene v samoupravnem sporazumu, v katerem so v skladu z zakonom določena medsebojna razmerja med delovno skupnostjo in organizacijo, skupnostjo ali organom, za katerega delovna skupnost opravlja dela.

Delovna sredstva, s katerimi delajo delavci v delovni skupnosti iz 351. in 378. člena tega zakona in ki jih delovna skupnost pridobi s svojim poslovanjem iz ustvarjenega dohodka ali na drugi podlagi, so delovna sredstva, ki jih upravljajo delavci v delovni skupnosti.

3. O D D E L E K

DRUŽBENOEKONOMSKI POLOŽAJ DELOVNIH LJUDI, KI Z OSEBNIM DELOM SAMOSTOJNO OPRAVLJAJO POKLICNO DEJAVNOST

75. člen

Delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo znanstveno, književno, likovno, glasbeno, gledališko, filmsko ali kakšno drugo umetniško ali kulturno dejavnost oziroma odvetniško ali kakšno drugo poklicno dejavnost (v nadaljnjem besedilu: poklicna dejavnost), imajo v načelu enak družbenoekonomski položaj in v osnovi enake pravice in obveznosti kot jih imajo delavci v organizacijah združenega dela.

Delovni ljudje iz prvega odstavka tega člena pridobivajo dohodek in poravnavajo obveznosti iz dohodka v skladu z zakonom.

76. člen

Delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo dejavnost, lahko združujejo svoje delo in ustanavljajo začasne ali trajne delovne skupnosti.

Delovne skupnosti iz prvega odstavka tega člena imajo v osnovi enak položaj kot organizacije združenega dela.

Delovni ljudje v delovnih skupnostih iz prvega odstavka tega člena samostojno urejajo razmerja pri delu in pridobivanju ter delitvi dohodka, ki ga ustvarijo s skupnim delom, v skladu z načeli, po katerih se ta razmerja urejajo v organizacijah združenega dela, in sicer na podlagi samoupravnega sporazuma v skladu z zakonom.

Delovni ljudje v delovni skupnosti iz prvega odstavka tega člena odločajo v skladu s samoupravnim sporazumom in zakonom o ustvarjenem dohodku in o sredstvih, ki jih uporabljajo pri skupnem delu kot družbena sredstva.

77. člen

Delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo poklicno dejavnost, ter njihove začasne ali trajne delovne skupnosti imajo pravico v skladu z zakonom uporabljati in upravljati družbena sredstva pod pogoji, pod katerimi jih uporabljajo oziroma upravljajo delavci v organizacijah združenega dela.

78. člen

Delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo znanstveno, književno, likovno, glasbeno, gledališko, filmsko ali kakšno drugo umetniško ali kulturno, pod pogoji, določenimi v zakonu, pa tudi odvetniško ali drugo poklicno dejavnost, sodelujejo z delavci v organizacijah združenega dela neposredno ali po svojih organizacijah ali združenjih v skladu s samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo z delavci v omenjenih organizacijah združenega dela in z zakonom.

II. P O G L A VJ E

ODNOSI PRI RAZPOREJANJU DOHODKA IN ČISTEGA DOHODKA

1. O D D E L E K

UGOTAVLJANJE DOHODKA

79. člen

Celotni prihodek temeljne organizacije sestavljajo prihodki, ustvarjeni na podlagah iz 62. člena tega zakona.

Ko se iz celotnega prihodka temeljne organizacije nadomestijo materialni stroški, drugi poslovni stroški in amortizacijski stroški, določeni v skladu z zveznim zakonom, se dobi dohodek temeljne organizacije.

Prihodki, ki jih temeljna organizacija ustvari za določene namene, določene v skladu z zakonom, se vnesejo v ustrezne sklade temeljne organizacije.

80. člen

Delavci v temeljni organizaciji odločajo o materialnih stroških, drugih poslovnih stroških in amortizacijskih stroških, ki se nadomeščajo iz celotnega prihodka temeljne organizacije.

Ko odločajo o materialnih stroških in drugih poslovnih stroških, uporabljajo delavci v temeljni organizaciji tehnične normative za določitev višine teh stroškov, določene v temeljni organizaciji, če pa takih tehničnih normativov ni, določajo višino teh stroškov.

Ko odločajo o amortizacijskih stroških, uporabljajo delavci v temeljni organizaciji stopnje za obračun amortizacije, določene v skladu z zveznim zakonom, če pa se ti stroški določijo nad predpisanimi stopnjami, uporabljajo kriterije za določanje teh stroškov, določene v temeljni organizaciji.

2. O D D E L E K

RAZPOREJANJE DOHODKA

81. člen

Dohodek temeljne organizacije se razporeja za potrebe iz prvega odstavka 54. člena tega zakona.

Potrebe iz drugega odstavka 56. člena tega zakona, za katere se razporeja dohodek temeljne organizacije, se določajo na podlagi zakona.

82. člen

Obveznosti za zadovoljevanje skupnih potreb, ki se poravnavajo iz dohodka temeljne organizacije in določajo s samoupravnim sporazumom ali zakonom oziroma odlokom skupščine družbenopolitične skupnosti na podlagi zakona, in obveznosti za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb, ki se poravnavajo iz dohodka temeljne organizacije in določajo z zakonom, morajo biti v skladu z gibanjem družbenega proizvoda vsega gospodarstva in produktivnosti vsega družbenega dela v mejah, določenih v planih družbenopolitičnih skupnosti.

Obveznosti za zadovoljevanje skupnih potreb se lahko poravnavajo iz dohodka temeljne organizacije v skladu s prispevkom k povečanju družbenega proizvoda vsega gospodarstva in produktivnosti vsega družbenega dela, odvisno od zmožnosti organizacije združenega dela, da te potrebe zagotavlja, in od njenega posebnega interesa za razvoj določenih družbenih dejavnosti.

Obveznosti za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb, ki se poravnavajo iz dohodka temeljne organizacije, so odvisne od zmožnosti gospodarstva, da v skladu z doseženo stopnjo produktivnosti vsega družbenega dela in s potrebami materialnega in družbenega razvoja, ki ustrezajo njegovim možnostim in dolgoročnim interesom razvoja produkcijskih sil družbe, ter od zmožnosti organizacije združenega dela, da v skladu s splošnimi obveznostmi gospodarstva, rezultati dela in doseženim uspehom - zagotovi zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev ter potreb razširjene reprodukcije.

83. člen

Da bi bili ustvarjeni pogoji za to, da lahko delavci pri odločanju o obveznostih za zadovoljevanje skupnih potreb in splošnih družbenih potreb spoznajo možnosti temeljne organizacije in potrebe njenega razvoja, se predlogi za te obveznosti enkrat na leto, praviloma sočasno, predložijo delavcem temeljne organizacije, da se o njih izjavijo.

Zakon ureja, kako se uresničuje načelo iz prvega odstavka tega člena, vendar mora biti s predpisanimi roki zagotovljenih delavcem v temeljni organizaciji najmanj 30 dni časa, da se izjavijo o obveznostih, ki se poravnavajo iz njenega dohodka.

3. O D D E L E K

RAZPOREJANJE ČISTEGA DOHODKA

84. člen

Delavci v temeljni organizaciji razporejajo čisti dohodek temeljne organizacije za izplačani del bruto osebnega dohodka iz živega dela in del za skupno porabo delavcev, ki se nadomešča iz tega dela osebnega dohodka.

Preostali del čistega dohodka temeljne organizacije se razporeja za zboljševanje in razširjanje materialne osnove dela, za ustvarjanje in obnavljanje rezerv in za del bruto osebnega dohodka iz minulega dela ter za skupno porabo v delu, ki se nadomešča iz bruto osebnega dohodka iz minulega dela.

Čisti dohodek temeljne organizacije se lahko uporablja tudi za kritje izgub druge temeljne organizacije v skladu s samoupravnim sporazumom in zakonom.

85. člen

Delavci v temeljni organizaciji sprejmejo samoupravni splošni akt, ki določa osnove in merila, po katerih se razporeja čisti dohodek temeljne organizacije v skladu s skupnimi osnovami in merili, določenimi s samoupravnim sporazumom, katera ne smejo biti v nasprotju s skupnimi osnovami in merili, določenimi z družbenim dogovorom, ki ga je temeljna organizacija sklenila oziroma k njemu pristopila.

86. člen

Ko razporejajo čisti dohodek, morajo delavci v temeljni organizaciji izločati sredstva za zboljševanje in razširjanje materialne osnove ter za ustvarjanje in obnavljanje rezerv v skladu z naravo dejavnosti, ki jo opravlja temeljna organizacija, ter z njeno vlogo, ki jo ima v družbeni reprodukciji, da bi dosegli razširjeno reprodukcijo v temeljni organizaciji in v družbi v celoti, pri čemer zagotavljajo razvojne cilje, določene v samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih.

87. člen

Sredstva za zboljševanje in razširjanje materialne osnove dela v temeljni organizaciji so namenjena za modernizacijo in zboljševanje produkcijskih sredstev oziroma drugih delovnih sredstev, za razširjanje proizvajalnih ali drugih delovnih zmogljivosti, za gradnjo novih proizvajalnih ali drugih poslovnih objektov, za zboljševanje znanstvenoraziskovalnega dela, za vlaganje v lastna obratna sredstva ter za druge pogoje za zboljševanje in razširjanje materialne osnove dela.

Delavci v temeljni organizaciji lahko združujejo z delavci v drugih temeljnih organizacijah neposredno ali v okviru delovne organizacije v katere sestavi je temeljna organizacija, oziroma po njej sredstva za zboljševanje in razširjanje materialne osnove dela za namene iz prvega odstavka tega člena v različne oblike združevanja v skladu z obveznostmi, ki so jih prevzeli s samoupravnimi sporazumi.

88. člen

Delavci so dolžni v temeljni organizaciji oblikovati sredstva rezerv.

Sredstva rezerv se oblikujejo v višini, ki je odvisna od narave dejavnosti, ki jo opravlja temeljna organizacija, in od možnih rizikov pri njenem poslovanju, in sicer zato, da bi se dosegla in ohranila poslovna stabilnost ter materialna in socialna varnost delavcev, v skladu z obveznostmi, določenimi v samoupravnih sporazumih, ki so jih delavci v temeljni organizaciji sklenili z delavci v drugih temeljnih organizacijah, s katerimi so združili delo in sredstva.

Sredstva rezerv se morajo zagotoviti najmanj v višini, ki jo določa zakon.

89. člen

Delavci v temeljni organizaciji razporejajo del čistega dohodka temeljne organizacije za osebne dohodke in za skupno porabo sorazmerno prispevku, ki so ga dali k ustvarjanju dohodka temeljne organizacije s svojim živim delom ter z upravljanjem družbenih sredstev in gospodarjenjem z njimi, pri tem pa izhajajo iz medsebojne odvisnosti osebnega dohodka na delavca in akumulacije v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi v skladu s skupnimi osnovami in merili, določenimi s samoupravnim sporazumom, katera ne smejo biti v nasprotju s skupnimi osnovami in merili, določenimi z družbenim dogovorom, ki ga je temeljna organizacija sklenila oziroma k njemu pristopila.

90. člen

Sredstva za skupno porabo, ki se izločajo iz čistega dohodka temeljne organizacije, se uporabljajo za neposredno porabo in za investicijska vlaganja v objekte in opremo skupne porabe, s katerimi se zadovoljujejo stanovanjske potrebe, prehrana, počitek, rekreacija, kulturne in druge potrebe skupne porabe, ter se lahko za te namene združujejo.

Sredstva iz prvega odstavka tega člena se lahko začasno uporabljajo tudi kot obratna sredstva temeljne organizacije, dokler ne nastane potreba, da se uporabljajo za namene iz prvega odstavka tega člena.

4. O D D E L E K

DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE DELAVCEV

91. člen

Delavcu v temeljni organizaciji gre osebni dohodek iz živega dela in iz minulega dela, namenjen za zadovoljevanje njegovih osebnih potreb ter za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb, ki se krijejo iz njegovega osebnega dohodka (bruto osebni dohodek).

Delavec v temeljni organizaciji zadovoljuje iz bruto osebnega dohodka določene skupne in splošne družbene potrebe ter določene potrebe skupne porabe v skladu s samoupravnim sporazumom in zakonom.

92. člen

Osebni dohodek delavca se določa tako, da ustreza rezultatom njegovega dela in njegovemu osebnemu prispevku, ki ga je dal s svojim živim delom in z upravljanjem in gospodarjenjem z družbenimi sredstvi kot svojim in družbenim minulim delom k povečanju dohodka temeljne organizacije, v skladu z načelom delitve po delu in v sorazmerju z rastjo produktivnosti svojega dela in dela delavcev v drugih temeljnih organizacijah, s katerimi je združil delo in sredstva, ter celotnega družbenega dela po skupnih osnovah in merilih, določenih s samoupravnim sporazumom, katera ne smejo biti v nasprotju s skupnimi osnovami in merili, določenimi z družbenim dogovorom, ki ga je temeljna organizacija sklenila oziroma k njemu pristopila.

Poleg načela delitve po delu uporabljajo delavci v temeljni organizaciji tudi načelo solidarnosti, predvsem tako, da s sredstvi za skupno porabo prispevajo h kritju določenih socialnih in drugih potreb delavcev z nižjim osebnim dohodkom in njihovih družinskih članov.

93. člen

Delavci v temeljni organizaciji so dolžni določiti osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke.

Če delavci v temeljni organizaciji združenega dela ne določijo osnov in meril za delitev sredstev za osebne dohodke lahko določi pristojni organ družbenopolitične skupnosti ukrepe za družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine pod pogoji in na način, ki jih določa zakon.

94. člen

Samoupravni splošni akt, ki določa osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke, se sprejme v skladu s skupnimi osnovami in merili, določenimi s samoupravnim sporazumom, katera ne smejo biti v nasprotju s skupnimi osnovami in merili, določenimi v družbenem dogovoru, ki ga je temeljna organizacija sklenila oziroma k njemu pristopila.

95. člen

Sredstva za osebne dohodke se razporejajo tudi za nadomestilo osebnega dohodka delavcev v primerih, ki jih določata samoupravni splošni akt in zakon.

Delavcu gre nadomestilo osebnega dohodka za praznične dni, ko se ne dela, za čas letnega dopusta, bolniškega dopusta in strokovnega usposabljanja ter izpopolnjevanja, kamor so ga poslali, ter v drugih primerih odsotnosti z dela, ki jih določata zakon in samoupravni splošni akt v skladu z zakonom.

96. člen

Delavec, ki z inovacijo, racionalizacijo ali drugo obliko ustvarjalnosti pri delu z družbenimi sredstvi prispeva k razvoju in povečanju produktivnosti dela, vštevši tudi ustvarjanje pogojev za uvajanje znanstvenih oziroma tehničnih dosežkov, in na tej podlagi k povečanju dohodka temeljne organizacije, ima pravico do posebnega denarnega plačila za vsako teh oblik posebej v skladu s prispevkom, ki ga je dal k povečanju dohodka temeljne organizacije, pod pogojem, da se rezultat te ustvarjalnosti uporablja pri delu z družbenimi sredstvi, in pod drugimi pogoji, določenimi s samoupravnim splošnim aktom in zakonom.

97. člen

Vsakemu delavcu je iz dela zajamčen najmanj tolikšen osebni dohodek, da mu zagotavlja materialno in socialno varnost.

Višino zajamčenega osebnega dohodka določajo delavci v temeljni organizaciji s samoupravnim splošnim aktom v skladu s samoupravnim sporazumom, ki so ga sklenili z delavci v drugih temeljnih organizacijah, z družbenim dogovorom, ki ga je sklenila oziroma k njemu pristopila temeljna organizacija, in z zakonom.

Višina zajamčenega osebnega dohodka je odvisna od splošne stopnje produktivnosti celotnega družbenega dela in splošnih pogojev okolja, v katerem delavec zadovoljuje svoje osebne in skupne potrebe.

Če se sredstva za kritje zajamčenih osebnih dohodkov ne morejo zagotoviti iz dohodka temeljne organizacije, se zagotovijo iz rezervnega sklada temeljne organizacije, iz sredstev skupnega rezervnega sklada v delovni organizaciji, sestavljeni organizaciji združenega dela ali drugi organizaciji združenega dela, v katere sestavi je temeljna organizacija oziroma v katero je združena, v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi, sredstva za kritje z zakonom predpisanega zajamčenega osebnega dohodka pa tudi iz skupnega rezervnega sklada, oblikovanega na podlagi zakona, in drugih virov, določenih z zakonom.

98. člen

Med letom delavci začasno ugotavljajo in izplačujejo osebni dohodek kot akontacijo za dobe, ki jih določa samoupravni splošni akt. Te dobe ne smejo biti daljše od enega meseca.

V dobah iz prvega odstavka tega člena se ugotavlja osebni dohodek delavca v skladu z osnovami in merili, določenimi v samoupravnem splošnem aktu, tako da ustreza rezultatom njegovega dela in njegovemu prispevku k rezultatom skupnega dela v teh dobah (začasni obračun osebnega dohodka).

Ob vsakem izplačilu akontacije osebnega dohodka se mora delavcu vročiti pismen obračun akontacije njegovega osebnega dohodka po vseh osnovah in merilih, po katerih je bila obračunana.

99. člen

Na čisti osebni dohodek delavca se sme seči z izvršbo za obveznosti zakonitega preživljanja največ do polovice, za druge obveznosti pa največ do tretjine.

100. člen

Členi 79. do 99. tega zakona se uporabljajo smiselno tudi za delovne skupnosti, če zakon ne določa drugače.

5. O D D E L E K

IZKAZOVANJE DOHODKA

101. člen

Da bi delavci smotrno in racionalno odločali o dohodku temeljne organizacije, imajo v svojem, skupnem in splošnem družbenem interesu pravico in obveznost, nenehno spremljati rezultate svojega dela in rezultate poslovanja temeljne organizacije na podlagi kazalcev, ki jih določijo samostojno ali skupaj z delavci v drugih temeljnih organizacijah, s katerimi so sklenili samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev sprejeli skupni plan, v skladu z osnovnimi kazalci, določenimi v zakonu ali na podlagi zakona.

S kazalci iz prvega odstavka tega člena izkazujejo delavci rezultate svojega dela in poslovanja temeljne organizacije tako da:

1)

primerjajo rezultate, dosežene v tekoči dobi, z rezultati, ki so jih dosegli v ustrezni dobi prejšnjih let, ter s cilji in nalogami, določenimi v planu temeljne organizacije;

2)

primerjajo dosežene rezultate z rezultati, ki so jih dosegle temeljne organizacije, s katerimi so združili delo in sredstva, s temeljnimi organizacijami, ki opravljajo enake ali sorodne dejavnosti, ali s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, s katerimi so sprejeli skupni plan.

S kazalci iz prvega odstavka tega člena izkazujejo delavci tudi rezultate dela in poslovanja delovne organizacije ali druge organizacije, v katere sestavi je oziroma v katero je združena temeljna organizacija.

102. člen

Kazalci, s katerimi se obvezno izkazujejo rezultati dela delavcev in poslovanja temeljne organizacije, so:

1)

dohodek na delavca;

2)

dohodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi;

3)

bruto osebni dohodek na delavca;

4)

akumulacija v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi.

Prvi odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi pri izkazovanju rezultatov dela delavcev in poslovanja temeljne organizacije, ki opravlja družbeno dejavnost.

103. člen

Zvezni izvršni svet lahko predpiše v sodelovanju s pristojnimi organi republik oziroma avtonomnih pokrajin, ko dobi mnenje Zveze sindikatov Jugoslavije in Gospodarske zbornice Jugoslavije, poleg kazalcev iz 102. člena tega zakona za analize, planiranje in statistično spremljanje tudi druge kazalce, na podlagi katerih se izkazujejo rezultati dela delavcev in poslovanja temeljne organizacije in drugi odnosi pri odločanju o dohodku in gospodarjenju z družbenimi sredstvi.

Služba družbenega knjigovodstva določi v sodelovanju z Zveznim zavodom za družbeno planiranje, ko dobi mnenje Zveze sindikatov Jugoslavije in Gospodarske zbornice Jugoslavije, natančneje način izračunavanja kazalcev iz 102. člena tega zakona, kakor tudi kazalcev iz prvega odstavka tega člena, ki morajo biti med seboj metodološko in vsebinsko usklajeni.

104. člen

Delavci v temeljni organizaciji razpolagajo z družbenimi sredstvi, ki jih upravljajo, prek žiro računa in drugih računov delovne organizacije, v katere sestavi je temeljna organizacija, če v samoupravnem sporazumu o združitvi ni določeno, da razpolagajo s temi sredstvi prek žiro računa oziroma drugega računa temeljne organizacije.

105. člen

Za vsako temeljno organizacijo se vodita v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi in zveznim zakonom knjigovodstvo ter evidenca, ki je pomembna za delo in odločanje v temeljni organizaciji.

106. člen

Pred določitvijo periodičnega obračuna oziroma zaključnih računov delavci v temeljni organizaciji obravnavajo in ocenjujejo rezultate svojega dela in poslovanja temeljne organizacije na podlagi poročila, ki ga predloži poslovodni organ temeljne organizacije.

Če individualni poslovodni organ oziroma predsednik kolegijskega poslovodnega organa ne predloži poročila iz prvega odstavka tega člena, stori hujšo kršitev delovne obveznosti.

107. člen

Na podlagi poročila iz 106. člena tega zakona, s katerim se ugotavljajo rezultati dela delavcev in poslovanja temeljne organizacije po izteku dobe, za katero se ugotavlja periodični obračun, delavski svet temeljne organizacije odloči o začasni delitvi ustvarjenega dohodka.

Na podlagi poročila iz 106. člena tega zakona, s katerim se ugotavljajo rezultati dela delavcev in poslovanja temeljne organizacije na koncu poslovnega leta, delavci z osebnim izjavljanjem odločijo o dokončni delitvi ustvarjenega dohodka.

Delavski svet ugotavlja periodični obračun oziroma zaključni račun temeljne organizacije.

108. člen

Po določitvi zaključnih računov temeljnih organizacij predloži poslovodni organ delovne organizacije oziroma sestavljene organizacije združenega dela poročilo o rezultatih dela delavcev in poslovanja delovne organizacije oziroma sestavljene organizacije združenega dela v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi.

Če individualni poslovodni organ oziroma predsednik kolegijskega poslovodnega organa delovne organizacije oziroma sestavljene organizacije združenega dela ne predloži poročila iz prvega odstavka tega člena, stori hujšo kršitev delovne obveznosti.

109. člen

Če temeljna organizacija ne more izpolnjevati obveznosti do družbenopolitične skupnosti in samoupravne interesne skupnosti, ki se poravnavajo iz dohodka temeljne organizacije, morajo pristojni organi družbenopolitične skupnosti in samoupravne interesne skupnosti v skladu s programom, ki ga določijo skupaj s temeljno organizacijo, nastopiti z ukrepi, s katerimi se ustvarjajo pogoji za odpravo vzrokov, zaradi katerih temeljna organizacija ne more izpolnjevati svojih obveznosti, zlasti s tistimi, s katerimi se določajo nižje stopnje, odlaga izpolnitev ali ustvarjajo drugi ugodnejši pogoji za izpolnitev obveznosti v času, dokler trajajo te okoliščine.

Pristojni organ samoupravne interesne skupnosti nastopa z ukrepi iz prvega odstavka tega člena na način, ki ga določa samoupravni sporazum.

Če temeljna organizacija ne ustvari zadostnega dohodka, da bi nadomestila z zakonom zajamčene osebne dohodke, ni dolžna izpolnjevati obveznosti do družbenopolitične skupnosti in samoupravne interesne skupnosti, ki se poravnavajo iz dohodka.

III. P O G L A VJ E

PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI ORGANOV DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI PRI PRIDOBIVANJU IN DELITVI DOHODKA

110. člen

S svojimi predpisi in ukrepi za uresničevanje planov morajo pristojni organi družbenopolitičnih skupnosti zagotavljati takšne pogoje za razvoj odnosov pri pridobivanju dohodka v združenem delu, s katerimi se omogoča:

1)

enakopravnost delavcev v temeljnih organizacijah pri pridobivanju dohodka v združenem delu in uveljavljanju pravic, ki jih imajo iz živega in minulega dela;

2)

svobodno gibanje in združevanje dela in sredstev družbene reprodukcije v združenem delu v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji;

3)

razširitev možnosti za zaposlovanje in trajno večanje produktivnosti dela v združenem delu, s tem pa tudi celotnega družbenega dela;

4)

čim popolnejše ter ekonomsko in družbeno čim smotrnejše izkoriščanje produkcijskih sredstev in drugih delovnih sredstev v združenem delu.

111. člen

Če se z akti, s katerimi organi federacije določajo ali izvajajo skupno ekonomsko politiko, krni enakopravnost organizacij združenega dela pri pridobivanju dohodka in pri razpolaganju z rezultati dela ali se krni enakopravnost republik oziroma avtonomnih pokrajin na enotnem jugoslovanskem trgu, je treba hkrati z določitvijo skupne ekonomske politike oziroma s sprejetjem ukrepov za njeno izvajanje določiti in zagotoviti ustrezno obliko kompenzacije kot sestavni del ukrepov skupne ekonomske politike za ustrezno plansko dobo.

112. člen

Če zaide organizacija združenega dela v izjemne ekonomske težave, ki jih ni bilo mogoče odstraniti s sanacijskimi ukrepi ali z drugimi ukrepi, ki jih je storila sama oziroma ki jih je v skladu z zakonom storila druga organizacija združenega dela, je pristojni organ družbenopolitične skupnosti dolžan, da v skladu s svojimi ustavnimi pravicami in dolžnostmi ukrene, kar je treba, da se da tej organizaciji ekonomska in druga pomoč; da se, če je to v družbenem interesu, zagotovi njena sanacija, zlasti pa, da se ji odpusti obvezno plačevanje posameznih ali vseh davkov in davščin, ki jih je uvedla ali da veljajo zanjo pri plačevanju davkov in davščin nižje stopnje ali drugi ugodnejši pogoji, dokler je v izjemnih ekonomskih težavah; da se začne postopek za njeno sanacijo ali da se storijo drugi ekonomski in upravni ukrepi v skladu z zakonom.

Če ne stori ukrepov iz prvega odstavka tega člena ali če se z ukrepi ne odstranijo izjemne ekonomske težave, v katere je zašla organizacija združenega dela, mora pristojni organ družbenopolitične skupnosti začeti postopek za likvidacijo oziroma za stečaj nad to organizacijo, če so za to izpolnjeni v zakonu predpisani pogoji.

VI. P O G L A V J E

UPRAVLJANJE DRUŽBENIH SREDSTEV

1. O D D E L E K

PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI DELAVCEV IN DRUGIH DELOVNIH LJUDI GLEDE UPORABE, UPRAVLJANJA IN RAZPOLAGANJA Z DRUŽBENIMI SREDSTVI

184. člen

Produkcijska sredstva in druga delovna sredstva so po tem zakonu stvari, materialne pravice in denarna sredstva, ki jih delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih uporabljajo pri delu in ki jih kot proizvod združenega dela in v združenem delu ustvarjeni dohodek proizvedejo oziroma pridobijo s tem delom in poslovanjem (v nadaljnjem besedilu: sredstva za delo in poslovanje).

185. člen

Osnovna sredstva so po tem zakonu stvari, ki jih sestavljajo sredstva za delo in poslovanje, katerih uporabna doba je daljša od enega leta in katerih vrednost se deloma prenaša na proizvode združenega dela in nadomešča iz ustvarjenih prihodkov v obliki amortizacije.

Za osnovna sredstva se štejejo stvari iz prvega odstavka tega člena, ki so v gradnji ali so že zgrajene, pa niso še usposobljene za svoj namen, kakor tudi materialne pravice, ki so pogoj za delo in poslovanje, če se njihova vrednost nadomešča iz ustvarjenih prihodkov v obliki amortizacije.

Druga sredstva za delo in poslovanje so obratna sredstva.

186. člen

Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb so po tem zakonu sredstva, ki jih delavci izločajo iz dohodka temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti, v kateri delajo, in iz svojih osebnih dohodkov oziroma ki jih drugi delovni ljudje izločajo iz svojega dohodka ali drugih svojih prihodkov in jih združujejo, da bi zadovoljevali svoje osebne in skupne potrebe in interese.

Sredstva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb so po tem zakonu sredstva, ki se zagotavljajo za financiranje dela organov družbenopolitičnih skupnosti ter za zadovoljevanje drugih splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih.

187. člen

Pri uveljavljanju pravice dela z družbenimi sredstvi imajo delavci v združenem delu glede uporabe, upravljanja in razpolaganja z družbenimi sredstvi pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih določata zakon in samoupravni splošni akt v skladu z zakonom.

188. člen

Delavci v združenem delu imajo pravico in obveznost, da pri uporabi, upravljanju družbenih sredstev in razpolaganju z njimi ustvarjajo materialne in druge pogoje za trajno pospeševanje in razvoj inovacijskega, racionalizatorskega in drugega ustvarjalnega dela ter za uporabo dosežkov tega dela v proizvodnji in drugem družbenem delu.

Delavci v združenem delu imajo pravico in obveznost, da pri delu z družbenimi sredstvi uporabljajo sodobne znanstvene in strokovne dosežke doma in v tujini ter da ustvarjajo materialne in druge pogoje za trajno zboljševanje znanstvenoraziskovalnega dela.

189. člen

Delavci v združenem delu imajo pravico in obveznost, da uporabljajo družbena sredstva in z njimi razpolagajo v skladu z njihovo naravo in namenom.

190. člen

Delavci v temeljni organizaciji lahko dajo družbena sredstva v začasno uporabo pod pogoji in na način, ki jih določa samoupravni splošni akt.

Za sredstva iz prvega odstavka tega člena ima temeljna organizacija pravico do povračila.

Osnovna in obratna sredstva izven uporabe morajo delavci v temeljni organizaciji prodati, dati v začasno uporabo oziroma zakup družbeni pravni osebi oziroma občanu v skladu z zveznim zakonom.

Sredstva, ustvarjena po prvem, drugem in tretjem odstavku tega člena, se smejo uporabljati samo za zboljševanje in razširjanje materialne osnove dela.

191. člen

Delavci v združenem delu imajo pravico in obveznost, da pazijo na družbena sredstva, da jih varujejo pred uničenjem in poškodbami ter da z njimi vestno in skrbno ravnajo.

Delavci v združenem delu imajo pravico in obveznost, da zavarujejo družbena srestva pod pogoji in na način, ki jih določa zakon.

192. člen

Delavci v združenem delu imajo pravico, da izločijo iz uporabe osnovna sredstva, če so fizično dotrajala ali tehnično zastarala (iz uporabe izločena osnovna sredstva).

Če je bilo osnovno sredstvo poškodovano ali uničeno zaradi višje sile ali na drug v zakonu določen način, imajo delavci v združenem delu pravico odpisati njegovo vrednost za nastalo škodo na način in pod pogoji, kot to določa zakon (odpis vrednosti osnovnih sredstev).

Delavci v združenem delu usklajujejo v skladu z zakonom vrednost osnovnih sredstev, po kateri se ta vodijo v evidenci družbenih sredstev, z njihovo tržno vrednostjo (revalorizacija osnovnih sredstev).

193. člen

Sredstva za skupno porabo upravljajo delavci v združenem delu, ki so ta sredstva združili iz čistega dohodka svoje temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti, v kateri delajo, in iz svojih osebnih dohodkov, na način, ki ga določa samoupravni splošni akt.

Sredstva iz prvega odstavka tega člena se ne štejejo za sredstva, ki so materialni pogoj za delo delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, oziroma ne za sredstva, ki so materialna osnova za uresničevanje funkcije samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti, in nanje ni mogoče seči z izvršbo za poravnavo obveznosti, ki jih imajo te organizacije in skupnosti.

194. člen

Delavci v združenem delu so dolžni uporabljati zemljišče ali drugo naravno bogastvo pod splošnimi, v zakonu predpisanimi pogoji, kot tudi pod posebnimi pogoji, pod katerimi je bilo dano v uporabo.

Delavci v združenem delu, ki uporabljajo zemljišče ali drugo naravno bogastvo, ga morajo v svojem skupnem in splošnem družbenem interesu ter v interesu okolja, v katerem je zemljišče ali bogastvo, uporabljati tako, da se ohrani, varuje in zboljša človekovo okolje.

195. člen

Delavci in drugi delovni ljudje v samoupravni interesni skupnosti imajo pravico upravljati sredstva, ki so jih združili vanjo, kot družbena sredstva v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti, njenim statutom in zakonom.

196. člen

Delovni ljudje imajo v krajevni skupnosti, v kateri solidarno zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe ter interese, pravico upravljati družbena sredstva v tej krajevni skupnosti in pri njihovem upravljanju odločati o njihovi uporabi in o razpolaganju z njimi, kot tudi o njihovem združevanju s sredstvi, ki jih upravljajo delavci v temeljnih organizacijah oziroma delavci in drugi delovni ljudje v samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v skladu s statutom in drugimi splošnimi akti, ki jih sprejmejo pooblaščeni organi krajevne skupnosti.

197. člen

Delavci in drugi delovni ljudje imajo pravico po delegacijah in delegatih v skupščini družbenopolitične skupnosti upravljati sredstva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v tej družbenopolitični skupnosti z njihovim upravljanjem ustvarjati in zagotavljati pogoje za svoje življenje in delo ter za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb.

198. člen

Delovni ljudje, ki so organizirani v družbenopolitični organizaciji ali drugi v zakonu določeni družbeni organizaciji, imajo kot njeni člani pravico upravljati sredstva, ki jih je ta organizacija ustvarila s prispevki ali kako drugače, ter da upravljajoč jih kot družbena sredstva odločajo o njihovi uporabi ter o razpolaganju z njimi v skladu s statutom in z drugimi splošnimi akti, ki jih sprejmejo pooblaščeni organi te organizacije.

Stavb in drugih nepremičnin, ki jih upravljajo delovni ljudje v organizacijah iz prvega odstavka tega člena, pa niso namenjene za proizvodnjo ali drugo gospodarsko dejavnost in se ne uporabljajo za pridobivanje dohodka, ni mogoče vzeti tem organizacijam.

Izjemoma se smejo nepremičnine iz drugega odstavka tega člena vzeti organizacijam iz prvega odstavka tega člena, če to terjajo na podlagi zakona določene potrebe planske prostorske ureditve ali drugi v zakonu določeni interesi. V tem primeru se jim morajo zagotoviti nepremičnine ali drugi pogoji, ki jim omogočajo, da neovirano uresničujejo namen, ki so mu vzete nepremičnine služile, in ki ustrezajo njihovi vrednosti.

199. člen

Občani, društva in druge civilne pravne osebe imajo glede uporabe družbenih sredstev pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih določa zakon.

2. O D D E L E K

PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI DRUŽBENIH PRAVNIH OSEB V PRAVNEM PROMETU DRUŽBENIH SREDSTEV

1. Razpolaganje z družbenimi sredstvi

200. člen

Družbena sredstva so v pravnem prometu.

Družbena sredstva so, če je to v zakonu določeno, v omejenem pravnem prometu ali so izven pravnega prometa.

201. člen

Družbene pravne osebe imajo pravico, da v pravnem prometu družbenih sredstev sklepajo samoupravne sporazume in pogodbe ter opravljajo druge pravne posle in dejanja v okviru svoje pravne sposobnosti (v nadaljnjem besedilu: pravica razpolaganja).

Pri uveljavljanju pravice razpolaganja prenašajo družbene pravne osebe družbena sredstva na druge družbene pravne osebe, pridobivajo sredstva v družbeno lastnino od imetnikov lastninske pravice, odtujujejo družbena sredstva iz družbene lastnine, oddajajo družbena sredstva v začasno uporabo, menjajo družbena sredstva in drugače razpolagajo z družbenimi sredstvi.

202. člen

Temeljna organizacija ima pravico razpolagati z družbenimi sredstvi, ki jih pri uveljavljanju pravice dela z družbenimi sredstvi upravljajo delavci v tej temeljni organizaciji.

Pravico razpolaganja z družbenimi sredstvi iz prvega odstavka tega člena uveljavlja temeljna organizacija prek delovne organizacije, v katere sestavi je, če samoupravni sporazum ne določa drugače.

V samoupravnem sporazumu o združitvi je lahko določeno, da uveljavlja pravico razpolaganja z družbenimi sredstvi iz prvega odstavka tega člena tudi sestavljena organizacija ali druga organizacija združenega dela v mejah pooblastil, katere so ji dale temeljne organizacije v njeni sestavi ali ki jih določa zakon.

Pravico razpolaganja z družbenimi sredstvi, ki jo ima delovna skupnost, uveljavlja delovna organizacija oziroma sestavljena organizacija združenega dela ali poslovna ali druga skupnost organizacije združenega dela, v katere sestavi je delovna skupnost, na način in v okviru pooblastil, določenih s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, če ta samoupravni sporazum ne določa, da to pravico neposredno uveljavlja delovna skupnost.

203. člen

Samoupravna interesna skupnost, krajevna skupnost, družbenopolitična organizacija, družbenopolitična skupnost oziroma druga družbena pravna oseba ima pravico razpolaganja z družbenimi sredstvi, ki jih upravljajo delavci in drugi delovni ljudje te družbene pravne osebe, v mejah pooblastil, ki jih določajo samoupravni sporazum, statut ali zakon.

204. člen

Samoupravni sporazum oziroma pogodba o neodplačnem prenosu družbenega sredstva, o odtujitvi družbenega sredstva iz družbene lastnine, o oddaji družbenega sredstva v začasno uporabo drugi družbeni pravni osebi, o oddaji družbenega sredstva v zakup in o menjavi družbenega sredstva za drugo sredstvo v družbeni lastnini, ali za sredstvo, na katerem ima kdo lastninsko pravico, se sklene v pismeni obliki.

Prvi odstavek tega člena se ne nanaša na družbena sredstva, ki jih daje družbena pravna oseba v pravni promet v okviru svojega rednega poslovanja, kot tudi v drugih primerih, ki jih določa zakon.

Samoupravni sporazumi oziroma pogodbe, ki so sklenjeni v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, so nični.

205. člen

Stvari, ki so produkcijska sredstva, in drugih delovnih sredstev in sredstev skupne porabe ni mogoče neodplačno odtujiti iz družbene lastnine, razen v primerih, ki jih določa zakon.

206. člen

Kmetijskega in stavbnega zemljišča, gozda, gozdnega zemljišča ali drugega naravnega bogastva, kot tudi ne dobrine v splošni rabi ni mogoče odtujiti iz družbene lastnine, če ni za kmetijsko zemljišče, gozdove in gozdno zemljišče v zakonu določeno drugače.

Kmetijsko in stavbno zemljišče, gozd in gozdno zemljišče, ki so družbena lastnina, je mogoče prenesti na drugo družbenopravno osebo neodplačno, odplačno pa le do višine vrednosti vlaganj v to zemljišče oziroma v ta gozd.

Kmetijsko in stavbno zemljišče, gozd in gozdno zemljišče, ki ga ne upravljajo delavci ali drugi delovni ljudje v posamezni družbeni pravni osebi ali na katerem ni lastninske pravice, kot tudi drugo naravno bogastvo in dobrino, ki je v splošni rabi, upravlja občina, v kateri je ta nepremičnina.

207. člen

Določbe samoupravnega sporazuma oziroma pogodbe, ki so v nasprotju z 205. in 206. členom tega zakona, so nične.

208. člen

Če temeljna organizacija, ki namerava odtujiti družbeno sredstvo iz družbene lastnine ali ga prenesti v družbena sredstva, ki jih upravljajo delavci ali drugi delovni ljudje druge družbene pravne osebe, ne daje tega sredstva v pravni promet v okviru svojega rednega poslovanja, ga mora v primerih, določenih v samoupravnem sporazumu, pismeno ponuditi drugim temeljnim organizacijam v sestavi iste delovne organizacije in jim sporočiti pogoje za prenos.

Če temeljne organizacije, katerim je bila dana ponudba po prvem odstavku tega člena, v 30 dneh od prejema ponudbe ne izjavijo, da jo sprejmejo, lahko ponudnik družbeno sredstvo odtuji iz družbene lastnine oziroma prenese v družbena sredstva, ki jih upravljajo delavci ali drugi delovni ljudje v drugi družbeni pravni osebi.

Če je med pogoji za prenos družbenega sredstva določeno, da se mora cena v celoti ali deloma izplačati v gotovini, učinkuje izjava o sprejetju ponudbe le, če temeljna organizacija, kateri je bila dana ponudba, položi v roku iz drugega odstavka tega člena ponudniku ali pri pristojnem sodišču ustrezen znesek cene.

Če temeljna organizacija ne da ponudbe ali če družbeno sredstvo odtuji iz družbene lastnine oziroma ga prenese v družbeno sredstva, ki jih upravljajo delavci ali drugi delovni ljudje v drugi družbeni pravni osebi, pod ugodnejšimi pogoji, kot so bili ponujeni, lahko temeljne organizacije, katerim je bila dana ponudba, po sodni poti zahtevajo, da se odtujitev oziroma prenos razveljavi in da se to družbeno sredstvo pod enakimi pogoji prenese v družbena sredstva, ki jih upravljajo njeni delavci.

Tožbo iz četrtega odstavka tega člena je mogoče vložiti v 30 dneh od dneva, ko je imetnik predkupne pravice zvedel za odtujitev iz družbene lastnine oziroma za prenos v družbena sredstva, ki jih upravljajo delavci ali drugi delovni ljudje v drugi družbeni pravni osebi, in za pogoje odtujitve oziroma prenosa, najpozneje pa v šestih mesecih od odtujitve oziroma prenosa.

2. Odgovornost za obveznosti

209. člen

Družbena pravna oseba je odgovorna za obveznosti s sredstvi, s katerimi razpolaga.

Prvi odstavek tega člena se uporablja tudi za delovno organizacijo v ustanavljanju in za začasno temeljno organizacijo v sestavi delovne organizacije v ustanavljanju.

Zakon določa, na katera sredstva, s katerimi razpolagajo posamezne družbene pravne osebe, glede na njihov pomen za opravljanje njihove dejavnosti ali funkcije, ni mogoče seči z izvršbo.

210. člen

Če je v sestavi delovne organizacije v ustanavljanju organizirana začasna temeljna organizacija, je za obveznosti delovne organizacije v ustanavljanju subsidiarno odgovorna začasna temeljna organizacija v njeni sestavi, če ni zanje prevzela solidarne odgovornosti.

Za obveznosti delovne organizacije v ustanavljanju po vpisu njenega konstituiranja v sodni register solidarno odgovarjajo temeljne organizacije v sestavi delovne organizacije.

Za obveznosti delovne organizacije, ki jih ni bilo mogoče poravnati po prvem in drugem odstavku tega člena, je subsidiarno odgovoren tudi ustanovitelj, če ni v aktu o ustanovitvi delovne organizacije določeno, da odgovarja zanje ustanovitelj solidarno.

211. člen

Za obveznosti začasne temeljne organizacije je subsidiarno odgovorna tudi delovna organizacija v ustanavljanju, če ni zanje prevzela solidarne odgovornosti.

212. člen

Za obveznosti delovne organizacije so odgovorne temeljne organizacije v njeni sestavi s sredstvi, s katerimi razpolagajo, solidarno neomejeno, če s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo ni določeno, da so odgovorne solidarno omejeno.

Za obveznosti sestavljene organizacije združenega dela so odgovorne temeljne organizacije v sestavi delovnih organizacij, ki so združene v sestavljeno organizacijo združenega dela, oziroma združene delovne organizacije, ki v svoji sestavi nimajo temeljnih organizacij združenega dela, solidarno neomejeno ali solidarno omejeno oziroma subsidiarno neomejeno ali subsidiarno omejeno, kot je to določeno v samoupravnem sporazumu o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela.

213. člen

Za obveznosti temeljne organizacije so odgovorne tudi druge temeljne organizacije v sestavi iste delovne organizacije, kot je določeno v samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo.

214. člen

Nova temeljna organizacija, ki je organizirana iz dela ene temeljne organizacije, je solidarno odgovorna za obveznosti temeljne organizacije, iz katere je organizirana, če so te obveznosti nastale do vpisa njenega organiziranja v sodni register.

Prvi odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi, če je nova temeljna organizacija organizirana iz delov več temeljnih organizacij.

Prvi in drugi odstavek tega čelna se smiselno uporabljata tudi, če se temeljna organizacija organizira iz dela ene oziroma iz delov več delovnih organizacij, ki v svoji sestavi nimajo temeljnih organizacij.

215. člen

Za obveznosti temeljne organizacije, iz katere je nastalo dvoje ali več novih temeljnih organizacij, so solidarno odgovorne te temeljne organizacije.

216. člen

Če se temeljna organizacija izloči iz sestave delovne organizacije in se konstituira kot delovna organizacija ali če stopi v sestavo druge delovne organizacije kot temeljna organizacija, je ta delovna organizacija oziroma temeljna organizacija odgovorna za obveznosti, ki jih je prevzela do vpisa te spremembe v sodni register.

217. člen

Če se temeljna organizacija združi z drugo temeljno organizacijo v novo temeljno organizacijo, je za obveznosti združenih temeljnih organizacij odgovorna nova temeljna organizacija, ki je nastala z njuno združitvijo.

Prvi odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi, če se z združitvijo temeljne organizacije in delovne organizacije, ki v svoji sestavi nima temeljnih organizacij, konstituira nova delovna organizacija.

Za obveznosti temeljne organizacije, ki je stopila v sestavo druge temeljne organizacije oziroma v sestavo delovne organizacije, ki v svoji sestavi nima temeljnih organizacij, je odgovorna organizacija, v katere sestavo je stopila.

218. člen

Če so za obveznosti temeljne organizacije odgovorne tudi druge temeljne organizacije, ostanejo te zanje odgovorne do njihove poravnave ne glede na statusne spremembe temeljne organizacije, ki je glavni dolžnik.

219. člen

Če se v delovni organizaciji, ki v svoji sestavi nima temeljnih organizacij, organizirajo temeljne organizacije, ali če se iz delovne organizacije konstituirajo nove delovne organizacije, v katerih sestavi se ne organizirajo temeljne organizacije, so nove temeljne organizacije oziroma nove delovne organizacije solidarno odgovorne za obveznosti delovne organizacije, iz katere so nastale.

Če se delovna organizacija, v katere sestavi ni temeljnih organizacij, združi z drugo takšno delovno organizacijo v novo delovno organizacijo, je za njene obveznosti odgovorna nova delovna organizacija.

Če se delovna organizacija, ki v svoji sestavi nima temeljnih organizacij, združi z drugo takšno delovno organizacijo tako, da stopi v njeno sestavo, je za njene obveznosti odgovorna delovna organizacija, v katere sestavo je stopila.

220. člen

S samoupravnim sporazumom ni mogoče določiti, da je temeljna organizacija oziroma delovna organizacija odgovorna za obveznosti druge organizacije združenega dela, ki izvirajo iz poslov, kateri niso povezani z dejavnostjo te druge organizacije združenega dela.

Določbe samoupravnega sporazuma, ki so v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, so nične.

221. člen

Delovna skupnost je odgovorna za obveznosti s sredstvi, s katerimi razpolaga.

222. člen

Kadar obstaja solidarna odgovornost, ima upnik pravico zahtevati izpolnitev obveznosti od vsakega solidarnega dolžnika po svoji izbiri.

Kadar obstaja subsidiarna odgovornost, ima upnik pravico zahtevati izpolnitev obveznosti od subsidiarnega dolžnika le, če je brezuspešno poskušal dobiti plačilo terjatve od glavnega dolžnika.

Če je za isto obveznost subsidiarno odgovornih več družbenih pravnih oseb, lahko zahteva upnik pod pogoji iz drugega odstavka tega člena izpolnitev obveznosti od vsake subsidiarno odgovorne družbene pravne osebe po svoji izbiri.

Solidarna in subsidiarna odgovornost sta lahko neomejeni ali omejeni.

V primeru omejene odgovornosti je solidarni oziroma subsidiarni dolžnik odgovoren do dogovorjene višine oziroma odstotka za vsako obveznost glavnega dolžnika.

Kadar po tem zakonu obstaja solidarna oziroma subsidiarna odgovornost ene družbene pravne osebe za obveznosti druge družbene pravne osebe, je solidarni oziroma subsidiarni dolžnik neomejeno odgovoren za vse obveznosti dolžnika.

Na solidarnega oziroma subsidiarnega dolžnika, ki je v celoti ali deloma izpolnil obveznost, preidejo pravice upnika nasproti drugim solidarnim oziroma subsidiarnim dolžnikom, in sicer za del, ki odpade na vsakega izmed njih.

3. Družbena sredstva, ki jih upravljajo delavci ali drugi delovni ljudje v družbeni pravni osebi

223. člen

Družbena sredstva, ki jih upravljajo delavci ali drugi delovni ljudje v družbeni pravni osebi (v nadaljnjem besedilu: družbena sredstva v družbeni pravni osebi), sestavljajo stvari, denarna sredstva in materialne pravice, ki so materialni pogoj za njihovo delo oziroma materialna osnova uresničevanja funkcije v tej družbeni pravni osebi.

224. člen

Stvar, denarna sredstva in materialna pravica lahko postanejo družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi na podlagi samoupravnega sporazuma, pogodbe ali drugega pravnega posla v primerih, ki jih določa ustava, pa tudi na podlagi odločitve državnega organa ali po samem zakonu.

225. člen

Če je stvar ali materialna pravica postala družbeno sredstvo zaradi začasne uporabe, začasno postane družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi, v kateri se uporablja, dokler ni vrnjena.

226. člen

Če je nepremičnina postala družbeno sredstvo brez pravne podlage, se lahko njena vrnitev zahteva v petih letih od dneva, ko se je za to zvedelo, najpozneje pa v desetih letih.

Če je premičnina postala družbeno sredstvo brez pravne podlage, se lahko njena vrnitev zahteva v treh letih od dneva, ko se je za to zvedelo, najpozneje pa v petih letih.

Prvi in drugi odstavek tega člena ne veljata za stvari, ki so postale družbeno sredstvo s kaznivim dejanjem ali z gospodarskim prestopkom.

227. člen

Stvar, denarna sredstva in materialna pravica lahko prenehajo biti družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi na podlagi samoupravnega sporazuma, pogodbe ali drugega pravnega posla, v primerih, ki jih določa ustava, pa tudi na podlagi odločitve državnega organa ali po samem zakonu.

228. člen

Če je stvar prenehala biti družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi brez pravne podlage, mora njen pooblaščeni organ vložiti zahtevo, naj se stvar vrne.

Če zahteve iz prvega odstavka tega člena ne vloži pooblaščeni organ družbene pravne osebe, lahko zahtevajo delavci in drugi delovni ljudje v tej družbeni pravni osebi, naj jo pooblaščeni organ vloži v določenem roku. Če ta ne vloži zahteve v tem roku, jo vloži družbeni pravobranilec samoupravljanja.

Če pooblaščeni organ družbene pravne osebe ali družbeni pravobranilec samoupravljanja ne vloži zahteve iz prvega odstavka tega člena, jo vloži organ družbenopolitične skupnosti, ki ga določa zakon.

229. člen

Če je bila stvar medtem, ko je bila po 226. in 228. členu tega zakona družbeno sredstvo v drugi družbeni pravni osebi, izboljšana, tako da je mogoče izboljšavo ločiti brez škode za samo stvar, se sme to storiti, preden je stvar vrnjena.

Če izboljšave iz prvega odstavka tega člena ni mogoče ločiti od stvari, nadomesti njeno vrednost v višini njunih in koristnih stroškov družbena pravna oseba, kateri se stvar vrne.

Če je bila stvar v posesti fizične ali civilne pravne osebe, upošteva sodišče pri urejanju odnosov iz prvega in drugega odstavka tega člena njeno vestnost.

Zahteva iz drugega odstavka tega člena zastara v treh letih od vrnitve stvari.

230. člen

Če se ovira delo z družbenimi sredstvi ali uporaba stvari iz družbenih sredstev v družbeni pravni osebi, lahko zahteva njen pooblaščeni organ oziroma lahko zahtevajo delavci in drugi delovni ljudje v tej družbeni pravni osebi neposredno ali po družbenem pravobranilcu samoupravljanja, da oviranje preneha in se več ne ponavlja oziroma da se stvar vrne v prejšnje stanje.

Zahtevo iz prvega odstavka tega člena je mogoče vložiti v 30 dneh od dneva, ko se je zvedelo za oviranje dela z družbenimi sredstvi oziroma za oviranje uporabe stvari iz družbenih sredstev.

231. člen

Pooblaščeni organ družbene pravne osebe oziroma delavci in drugi delovni ljudje v tej družbeni pravni osebi lahko vložijo neposredno ali po družbenem pravobranilcu samoupravljanja odškodninsko zahtevo po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti, če je bila ta škoda povzročena s tem, da je stvar nehala biti družbeno sredstvo v tej družbeni pravni osebi, ali s tem, da je bila ovirana njena uporaba.

Zahteva iz prvega odstavka tega člena zastara v treh letih od dneva, ko je bila stvar vrnjena, oziroma od dneva, ko je prenehalo oviranje njene uporabe.

232. člen

Materialne pravice, ki so družbena sredstva v družbeni pravni osebi (pravica do patenta, terjatve idr.), se varujejo v primeru njihove kršitve ob pogojih in na način, kot to določa zakon.

VII. P O G L A V J E

POVEZOVANJE SAMOSTOJNEGA OSEBNEGA DELA V SISTEM SAMOUPRAVNEGA ZDRUŽENEGA DELA

1. ODDELEK SKUPNE DOLOČBE

233. člen

Za zadovoljevanje svojih potreb in uresničevanje svojih interesov pri proizvodnji, menjavi in porabi in za razvijanje socialističnih samoupravnih odnosov prostovoljno združujejo delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov, delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo poklicno dejavnost, ter drugi delovni ljudje in občani (v nadaljnjem besedilu: delovni ljudje in občani) svoje delo in svoja delovna sredstva oziroma druga sredstva ali samo svoje delo oziroma samo svoja delovna sredstva oziroma druga sredstev v zadruge, organizacije kooperantov in druge oblike združevanja.

Delovni ljudje in občani svobodno odločajo o vrsti, obsegu in trajanju združevanja svojega dela in svojih sredstev v zadruge, organizacije kooperantov in druge oblike združevanja.

S samoupravnim sporazumom o združitvi v zadrugo, organizacijo kooperantov oziroma drugo obliko združevanja urejajo delovni ljudje in občani svoje medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v skladu z zakonom.

Delovni človek in občan, ki je združil delovna sredstva oziroma druga sredstva v zadrugo, organizacijo kooperantov oziroma drugo obliko združevanja, obdrži lastninsko pravico na teh sredstvih, če teh sredstev s samoupravnim sporazumom iz tretjega odstavka tega člena ali s posebno pogodbo ne prenese v družbeno lastnino.

234. člen

Zadruga je samostojna samoupravna organizacija zadružnikov, ki so svoje delo, delovna sredstva oziroma druga sredstva združili v zadrugo.

V zadrugi se lahko v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v zadrugo in z zakonom organizirajo: temeljna zadružna organizacija zadružnikov, temeljna organizacija združenega dela delavcev, ki delajo v zadrugi, in delovna skupnost delavcev, ki opravljajo v zadrugi administrativno-strokovna, pomožna in njim podobna dela, skupnega pomena za zadrugo.

235. člen

Zadruga se lahko ustanovi za opravljanje kmetijske dejavnosti, dejavnosti predelave kmetijskih pridelkov, dejavnosti ribištva, proizvodne in storitvene obrtne dejavnosti, dejavnosti prometa blaga in storitev, gostinske dejavnosti, turistične dejavnosti, dejavnosti za zadovoljevanje stanovanjskih potreb, hranilno- kreditnih poslov, dejavnosti intelektualnih storitev ter drugih dejavnosti, razen dejavnosti, za katere je z zakonom določeno, da se za njihovo opravljanje ne more ustanoviti zadruga.

Zadruga se lahko ustanovi za opravljanje ene ali več dejavnosti iz prvega odstavka tega člena.

Za ustanovitev in poslovanje zadruge se uporabljajo tudi določbe 350. člena tega zakona.

236. člen

Zadruga se ustanovi s sklenitvijo samoupravnega sporazuma o združitvi v zadrugo pod pogoji in na način, ki jih določa zakon.

Sredstva za ustanovitev in za delo zadruge zagotovijo zadružniki z ustanoviteljsko vlogo in drugimi lastnimi sredstvi, ki jih lahko naknadno združijo, v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v zadrugo.

Dodatna sredstva za ustanovitev in za delo zadruge lahko zagotovijo zadružniki:

-

pod pogoji, ki veljajo za združevanje družbenih sredstev, na osnovi kreditov ali vlaganja sredstev, na katerih ima razpolagalno pravico druga zadruga, organizacija združenega dela ali druga samoupravna organizacija in skupnost oziroma družbenopolitična skupnost;

-

z zbiranjem sredstev, na katerih imajo lastninsko pravico drugi delovni ljudje in občani.

237. člen

Dohodek zadruge, ki se ukvarja s proizvodnjo blaga in opravljanjem storitev oziroma ki opravlja dejavnost intelektualnih storitev, pridobivajo zadružniki iz celotnega prihodka, ki ga ustvari zadruga s prodajo proizvodov in opravljanjem storitev, udeležbo pri skupnem prihodku oziroma skupnem dohodku in iz drugih naslovov, določenih z zakonom.

Stanovanjske, hranilno-kreditne, potrošniške in druge zadruge, ki se ne ustanavljajo za pridobivanje dohodka za svoje člane, opravljajo svojo dejavnost po načelih vzajemnosti in solidarnosti.

Celotni prihodek in dohodek ugotavljajo in razporejajo zadruge iz prvega in drugega odstavka tega člena v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v zadrugo in zveznim zakonom.

238. člen

Zadružnikom pripada del čistega dohodka zadruge,ki se ukvarja s proizvodnjo blaga in opravljanjem storitev, v sorazmerju s prispevkom, ki so ga s svojim delom in z združenimi sredstvi oziroma s sodelovanjem dali k ustvarjanju njenega dohodka.

Po izločitvi dela tega dohodka, ki pripada zadružnikom po prvem odstavku tega člena, se čisti dohodek vnese kot družbena lastnina v zadružne sklade.

Sredstva zadružnih skladov ter druga družbena sredstva v zadrugi se uporabljajo v skladu z zakonom, zlasti pa za ustvarjanje čim ugodnejših pogojev za delo zadružnikov in uresničevanje drugih skupnih potreb in interesov, s katerimi se zagotavlja razširjanje in zboljševanje materialne osnove zadruge, njihovega dela in poslovanja zadruge.

Sredstva zadružnih skladov se smejo izključno na podlagi sklepa zadružnikov uporabljati tudi za zagotavljanje skupnih in splošnih delovnih in življenjskih pogojev.

239. člen

Zadruga je za svoje obveznosti odgovorna s sredstvi, s katerimi razpolaga.

Če sta v zadrugi organizirani temeljna zadružna organizacija in temeljna organizacija združenega dela, sta za obveznosti zadruge solidarno odgovorni tudi ti dve organizaciji, če s samoupravnim sporazumom o združitvi v zadrugo ni predvidena njuna subsidiarna odgovornost.

Če obveznosti zadruge ni bilo mogoče poravnati po prvem in drugem odstavku tega člena, so za te obveznosti subsidiarno odgovorni zadružniki do višine enkratne ali večkratne vloge zadružnikov, kot je to določeno s samoupravnim sporazumom o združitvi v zadrugo ali s posebno pogodbo.

240. člen

Zadrugo upravljajo zadružniki na način, določen s samoupravnim sporazumom o združitvi v zadrugo, statutom zadruge in z zakonom.

241. člen

Zadruga se lahko združi z drugo zadrugo in ustanovi novo zadrugo ali se pripoji k drugi zadrugi.

Zadruga se lahko združi tudi v sestavljeno zadrugo, sestavljeno organizacijo združenega dela, zadružno poslovno skupnost in druge oblike združevanja.

242. člen

Kadar zadruga preneha po izvedenem stečajnem postopku ali redni likvidaciji, se smejo sredstva, ki ostanejo po poravnavi obveznosti do upnikov zadruge in v skladu s tretjim odstavkom 239. člena tega zakona do zadružnikov glede vračila sredstev, ki so jih združili v zadrugo, uporabljati samo za ustanovitev nove zadruge ali za pospeševanje ustrezne dejavnosti druge obstoječe zadruge.

243. člen

Zadruge se v skladu z zakonom združujejo v zadružne zveze.

V zadružne zveze se poleg zadrug združujejo v skladu z zakonom tudi organizacije kooperantov in druge oblike združevanje delovnih ljudi in občanov.

S samoupravnim sporazumom o združitvi v zadružno zvezo določijo zadruge skupne ekonomske, poslovne in druge interese in funkcije, ki jih uresničujejo v okviru ali po zadružni zvezi.

Zadružna zveza daje strokovno in drugo pomoč delovnim ljudem in občanom, ki dajo pobudo za združitev v zadrugo, pri pripravi elaborata o družbeni in ekonomski opravičenosti ustanovitve zadruge.

Zadružne zveze se lahko na območju Socialistične federativne republike Jugoslavije združujejo v zadružne zveze po dejavnostih in v Zadružno zvezo Jugoslavije.

244. člen

Za skupno nabavno in bolj racionalno uporabo delovnih in poslovnih sredstev, skupno graditev in uporabo gradbenih objektov, skupen nastop na trgu in uresničevanje drugih skupnih interesov in potreb lahko delovni ljudje in občani iz 233. člena tega zakona zružujejo svoje delo oziroma svoja sredstva v skladu z zakonom v hmeljarske, vinogradniške, pašne, strojne in druge proizvodne skupnosti ter v druge oblike združevanja.

Delovni ljudje in občani se lahko tudi v oblikah združevanja iz prvega odstavka tega člena združujejo v zadruge ali trajneje sodelujejo z zadrugami in organizacijami združenega dela.

2. O D D E L E K

ZDRUŽEVANJE KMETOV

1. Združevanje v kmetijske zadruge in druge oblike združevanja kmetov

245. člen

Za uresničevanje ciljev iz 34. člena tega zakona lahko kmetje v skladu z zakonom združujejo svoje delo, zemljišče, delovna sredstva oziroma druga sredstva, ki so lastnina kmetov, med seboj in z delom delavcev ter z družbenimi sredstvi v kmetijske zadruge ali v druge oblike združevanja kmetov ali z delom delavcev in z družbenimi sredstvi v organizacijah združenega dela.

V smislu prvega odstavka tega člena kmetje svobodno odločajo o obsegu, trajanju in raznovrstnosti združevanja svojega dela, zemljišča, delovnih sredstev oziroma drugih sredstev glede na sporazumno določene potrebe skupne kmetijske proizvodnje, uresničevanja drugih njihovih ekonomskih interesov in uresničevanja drugih ciljev njihovega združevanja.

246. člen

Kmetje v kmetijski zadrugi (v nadaljnjem besedilu: zadružniki) samostojno, skupaj in enakopravno odločajo o delu in poslovanju zadruge, urejajo medsebojna razmerja pri delu, pri pridobivanju dohodka in razporejanju dohodka in čistega dohodka ter druga medsebojna razmerja v zadrugi.

247. člen

Pravice zadružnikov iz osebnega dela v kmetijski zadrugi se skladno z zakonom določajo primerno pravicam, ki jih imajo delavci v združenem delu z družbenimi sredstvi iz živega in minulega dela, in sicer odvisno od materialnih možnosti za njihovo uresničevanje.

248. člen

V kmetijski zadrugi se lahko pod pogoji, ki jih določa zakon, organizirata temeljna zadružna organizacija in temeljna organizacija združenega dela, v katero združujejo delo delavci, ki delajo v kmetijski zadrugi.

V temeljno zadružno organizacijo se združujejo kmetje ali kmetje in delavci, ki delajo v kmetijski zadrugi, če ti delavci niso organizirali temeljne organizacije.

Če ima kmetijska zadruga v svoji sestavi dve ali več temeljnih zadružnih organizacij, ima v načelu položaj, pravice, obveznosti in odgovornosti delovne organizacije.

Temeljna zadružna organizacija v sestavi kmetijske zadruge ima v načelu položaj, pravice, obveznosti in odgovornosti temeljne organizacije.

V kmetijski zadrugi, ki v svoji sestavi nima temeljne zadružne organizacije, oziroma v temeljnih zadružnih organizacijah v njeni sestavi se lahko pod pogoji, ki jih določa zakon, ustanovijo delovne enote.

Delavci, ki opravljajo v kmetijski zadrugi administrativno- strokovna, pomožna in tem podobna dela oziroma druga dela skupnega pomena za kmetijsko zadrugo oziroma za temeljne zadružne organizacije in temeljne organizacije v njeni sestavi, oblikujejo delovno skupnost.

249. člen

Razmerja med temeljno zadružno organizacijo in drugimi temeljnimi organizacijami v sestavi kmetijske zadruge ter razmerja med temi organizacijami in delovno skupnostjo v kmetijski zadrugi, ureja samoupravni sporazum o združitvi kmetov v kmetijsko zadrugo.

Samoupravni sporazum iz prvega odstavka tega člena lahko določa, da mora temeljna organizacija v sestavi kmetijske zadruge opravljati posle predvsem za zadružnike, da ne sme brez privolitve zadružnikov spremeniti predmeta svojega poslovanja ali se izločiti iz zadruge, če bi njena izločitev otežila normalno delo in poslovanje zadruge.

250. člen

Kmet, ki je združil zemljišče, delovno sredstvo oziroma drugo sredstvo v kmetijsko zadrugo, obdrži na njem lastninsko pravico, če ga ne prenese s samoupravnim sporazumom o združitvi kmetov v kmetijsko zadrugo ali če ga ne prenese s posebno pogodbo, sklenjeno z zadrugo oziroma z drugo družbeno pravno osebo, s prodajo ali kako drugače v družbeno lastnino.

251. člen

O dohodku kmetijske zadruge, ki v svoji sestavi nima temeljnih zadružnih organizacij, oziroma o dohodku temeljne zadružne organizacije odločajo zadružniki s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih imajo delavci v združenem delu z družbenimi sredstvi, v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi kmetov v kmetijsko zadrugo.

O dohodku temeljne organizacije v sestavi kmetijske zadruge odločajo delavci, ki so združili delo v temeljno organizacijo, s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih imajo delavci v drugih temeljnih organizacijah.

252. člen

Zadružnikom pripada del čistega dohodka kmetijske zadruge, ki v svoji sestavi nima temeljnih zadružnih organizacij, oziroma del čistega dohodka temeljne zadružne organizacije v sorazmerju s tem, koliko so s svojim osebnim delom in z združitvijo zemljišča, delovnih sredstev oziroma drugih sredstev oziroma s sodelovanjem z zadrugo prispevali k njenemu dohodku.

Del čistega dohodka iz prvega odstavka tega člena je odvisen od obsega, stopnje in raznovrstnosti delovne povezanosti in medsebojnega sodelovanja zadružnikov in od njihove vzajemne odgovornosti, in se ugotavlja po osnovah in merilih, po katerih se ugotavlja prispevek zadružnikov, zlasti:

1)

pri skupnem in individualnem delu v proizvodnji kmetijskih proizvodov;

2)

pri skupni nabavi in pri skupni uporabi kmetijskih priprav in kmetijske opreme, kot tudi pri nabavi in uporabi reprodukcijskega materiala za lastno ali skupno kmetijsko proizvodnjo;

3)

pri skupni graditvi kmetijskih objektov in njihovi uporabi za lastno ali skupno kmetijsko proizvodnjo;

4)

pri skupni prodaji kmetijskih proizvodov.

Čisti dohodek gre po izločitvi dela, ki pripada zadružnikom v smislu drugega odstavka tega člena, kot družbena lastnina v sklade kmetijske zadruge, ki v svoji sestavi nima temeljnih zadružnih organizacij, oziroma v sklade temeljne zadružne organizacije.

253. člen

Sredstva skladov iz tretjega odstavka 252. člena tega zakona kot tudi druga družbena sredstva v kmetijski zadrugi, ki v svoji sestavi nima temeljnih zadružnih organizacij, oziroma v temeljni zadružni organizaciji, se uporabljajo v skladu z zakonom zlasti za ustvarjanje čim ugodnejših pogojev za delo zadružnikov, za dosego čim boljših delovnih rezultatov in za večjo produktivnost njihovega združenega dela, za uresničevanje drugih skupnih interesov, ki zagotavljajo razširitev in napredek njene dejavnosti pri predelavi in plasmaju kmetijskih pridelkov in drugih gospodarskih dejavnosti, določenih s samoupravnim sporazumom o združitvi kmetov v kmetijsko zadrugo in njenim statutom, za namene, v katere se uporabljajo premije in druga sredstva, s katerimi se ustvarjajo ugodnejši materialni pogoji za določeno proizvodnjo individualnih kmetijskih proizvajalcev, ter za ustvarjanje in obnavljanje rezerv.

Sredstva skladov ter druga družbena sredstva iz prvega odstavka tega člena se smejo uporabljati samo na način, ki zagotavlja njihovo nezmanjšano vrednost in njihovo ustrezno rast, ne smejo pa se uporabljati na način, s katerim bi se za zadružnike ustvarjali pri njihovi uporabi neenaki pogoji.

Druga družbena sredstva iz prvega odstavka tega člena, ki se ustvarjajo na podlagi zakona, se smejo uporabljati v skladu z zakonom.

254. člen

Samoupravni sporazum o združitvi kmetov v kmetijsko zadrugo navaja zlasti: imena ustanoviteljev; firmo in sedež zadruge; dejavnosti, s katerimi se bo zadruga ukvarjala; znesek sredstev, ki se zagotavljajo za ustanovitev in začetek dela zadruge; imena oseb, ki bodo opravile priprave do konstituiranja zadruge; rok, v katerem mora biti zadruga konstituirana; določbe o izvolitvi oziroma imenovanju, delovnem področju in odgovornostih organov upravljanja in poslovodnega organa v zadrugi; o predstavljanju in zastopanju zadruge; o ekonomskih razmerjih med zadružniki; o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka zadruge; o jamstvu; o postopku za sprejemanje statuta zadruge; o pogojih za sprejem v zadrugo; o izstopu oziroma izključitvi iz zadruge; o zagotovitvi pogojev za uresničevanje nalog in aktivnosti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite; o razpolaganju s sredstvi v primeru prenehanja zadruge; o postopku za spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma in o drugih vprašanjih skupnega pomena.

Po sklenitvi samoupravnega sporazuma o združitvi kmetov v kmetijsko zadrugo sprejme zadruga statut, s katerim natančneje uredi razmerja v zadrugi in medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti zadružnikov.

255. člen

Za obveznosti kmetijske zadruge oziroma temeljne zadružne organizacije, odgovarjajo subsidiarno, razen s kmetijskim zemljiščem, tudi zadružniki, in sicer do višine sredstev, ki so določena v samoupravnem sporazumu o združitvi kmetov v kmetijsko zadrugo in v pogodbi, ki so jo sklenili z zadrugo, oziroma v zakonu.

256. člen

Kmetijska zadruga oziroma temeljna zadružna organizacija se ustanovi oziroma organizira, konstituira, vpiše v sodni register in preneha na način in pod pogoji, kot to določa zakon.

257. člen

Določbe členov 275 do 289 tega zakona se v skladu z zakonom smiselno uporabljajo tudi za druge oblike združevanja kmetov.

2. Združevanje kmetov v odnosih trajnejšega sodelovanja z organizacijami združenega dela

258. člen

Kmetje, ki neposredno ali po kmetijski zadrugi ali drugi obliki združevanja kmetov združijo svoje delo, zemljišče, delovna sredstva oziroma druga sredstva, na katerih imajo lastninsko pravico, sklenejo v odnosih trajnejšega sodelovanja z organizacijo združenega dela z delavci v tej organizaciji samoupravni sporazum o tem sodelovanju, s katerim uredijo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti.

V odnosih iz prvega odstavka tega člena združeni kmetje enakopravno z delavci v organizaciji združenega dela, s katero trajneje sodelujejo, odločajo o skupnih zadevah, skupno odločajo o skupaj ustvarjenem dohodku in so pri njem udeleženi glede na to, koliko so k njemu prispevali.

259. člen

Kmetje, ki združijo svoje delo, zemljišča, delovna sredstva oziroma druga sredstva v odnosih trajnejšega sodelovanja z organizacijo združenega dela, lahko sami ali skupaj z delavci te organizacije organizirajo temeljno organizacijo kooperantov v njeni sestavi.

Temeljna organizacija kooperantov ima v načelu položaj, pravice in obveznosti ter odgovornosti temeljne organizacije.

Če kmetje neposredno združijo svoje delo, zemljišča, delovna sredstva oziroma druga sredstva v odnosih trajnejšega sodelovanja z organizacijo združenega dela, je ta organizacija dolžna, če so za to pogoji, spodbujati organiziranje temeljne organizacije kooperantov.

260. člen

Kmetje oziroma kmetje in delavci iz prvega odstavka 259. člena tega zakona lahko ustanovijo v sestavi sestavljene organizacije združenega dela tudi delovno organizacijo kooperantov.

Kooperanti v delovni organizaciji kooperantov, ki v svoji sestavi nima temeljnih organizacij kooperantov, imajo položaj, pravice, obveznosti in odgovornosti kooperantov v temeljni organizaciji kooperantov.

Kooperanti v delovni organizaciji kooperantov, ki ima v svoji sestavi dve ali več temeljnih organizacij kooperantov, imajo položaj, pravice, obveznosti in odgovornosti združenih kmetov in zadrugi.

261. člen

O organiziranju temeljne organizacije kooperantov odločijo kmetje sami ali skupaj z delavci v organizaciji združenega dela, s katero trajneje sodelujejo.

Na podlagi sklepa o organiziranju temeljne organizacije kooperantov sklenejo kmetje sami ali skupaj z delavci iz prvega odstavka tega člena samoupravni sporazum, s katerim določijo pogoje in način združitve, kot tudi medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti.

S samoupravnim sporazumom iz drugega odstavka tega člena ni mogoče izključiti in ne omejiti pravice drugih kmetov, da pod enakimi pogoji pristopijo k temeljni organizaciji kooperantov.

Če ni pogojev, da bi se organizirala temeljna organizacija kooperantov, lahko sklepa organizacija združenega dela s posameznimi kmeti pogodbe o trajnejšem sodelovanju neposredno.

262. člen

V temeljni organizaciji kooperantov, ki jo skupaj organizirajo, združeni kmetje in delavci enakopravno odločajo o zadevah, ki so skupnega pomena, zlasti pa:

1)

o obsegu in načinu medsebojnega sodelovanja;

2)

o rezultatih skupnega poslovanja;

3)

o razporejanju dohodka in čistega dohodka, ustvarjenega s skupnim poslovanjem.

Način enakopravnega odločanja v temeljni organizaciji kooperantov iz prvega odstavka tega člena urejata samoupravni sporazum o združevanju dela v tej temeljni organizaciji in njen statut v skladu z zakonom.

263. člen

Del čistega dohodka temeljne organizacije kooperantov iz 262. člena tega zakona pripada združenim kmetom na podlagi lastninske pravice na zemljiščih, delovnih sredstvih oziroma na drugih sredstvih, ki so jih združili v skladu s samoupravnim sporazumom, v skladu z načeli, ki veljajo za udeležbo pri skupnem dohodku iz združevanja družbenih sredstev.

264. člen

Čisti dohodek temeljne organizacije kooperantov se po izločitvi dela, ki pripada združenim kmetom po 263. členu tega zakona razporeja enako kot čisti dohodek drugih temeljnih organizacij.

265. člen

Temeljna organizacija kooperantov, ki so jo organizirali samo združeni kmetje, je udeležena pri dohodku, ki ga ustvari skupaj z drugimi temeljnimi organizacijami v sestavi organizacije združenega dela, s katero trajneje sodeluje, v skladu z načeli, ki veljajo za udeležbo pri skupnem dohodku iz združevanja družbenih sredstev.

V temeljni organizaciji kooperantov iz prvega odstavka tega člena se urejajo razmerja pri pridobivanju dohodka in razporejanju čistega dohodka in druga medsebojna razmerja združenih kmetov v skladu z načeli, ki veljajo za kmetijske zadruge.

3. Sodelovanje individualnih kmetov s kmetijskimi zadrugami in organizacijami združenega dela

266. člen

Individualni kmetje, ki začasno in brez skupnega rizika sodelujejo s kmetijsko zadrugo oziroma temeljno ali drugo organizacijo združenega dela, uveljavljajo svoje pravice v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi kmetov v kmetijsko zadrugo in z njenim statutom oziroma samoupravnim sporazumom in statutom omenjene temeljne ali druge organizacije združenega dela.

Medsebojna razmerja iz prvega odstavka tega člena ureja pogodba, ki jo sklene individualni kmet s kmetijsko zadrugo oziroma s temeljno ali drugo organizacijo združenega dela v skladu z načeli, ki veljajo za združevanje kmetov v kmetijske zadruge oziroma za trajnejše sodelovanje z organizacijami združenega dela.

3. O D D E L E K

ZDRUŽEVANJE DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV V OBRTNE, STANOVANJSKE, HRANILNO-KREDITNE IN DRUGE ZADRUGE IN NJIHOVO SODELOVANJE Z ORGANIZACIJAMI ZDRUŽENEGA DELA

267. člen

Delovni ljudje in občani, ki združijo svoje delo in svoja sredstva v zadrugo proizvodne in storitvene obrtne dejavnosti, dejavnosti cestnega, rečnega, jezerskega in pomorskega prometa, gostinsko-turistične dejavnosti, dejavnosti prometa blaga in storitev ali drugo zadrugo, imajo pri delu, pridobivanju dohodka in razporejanju dohodka in čistega dohodka in pri drugih medsebojnih razmerjih v zadrugi, kot tudi v različnih oblikah kooperacije in drugih oblikah poslovnega sodelovanja z organizacijami združenega dela v načelu enak položaj in v osnovi enake pravice, obveznosti in odgovornosti, kot jih imajo združeni kmetje v kmetijski zadrugi, odvisno od obsega in stopnje združevanja dela in sredstev v to zadrugo.

268. člen

Delovni ljudje in občani lahko združijo svoja sredstva oziroma svoje delo v stanovanjsko zadrugo po načelih vzajemnosti in solidarnosti za zadovoljevanje svojih osebnih in družinskih stanovanjskih potreb in potreb po poslovnem prostoru, za varčevanje za graditev stanovanjskega in poslovnega prostora, graditev in vzdrževanje stanovanjskega poslovnega prostora ter za uresničevanje drugih interesov in potreb na področju stanovanja.

Delovni ljudje in občani lahko združijo svoja sredstva oziroma svoje delo:

1)

v hranilno-kreditne zadruge po načelih vzajemnosti in solidarnosti ter samopomoči za zadovoljevanje svojih potreb in interesov z varčevanjem in kreditiranjem ter povezovanjem teh zadrug z organizacijami z drugih področij zadružne dejavnosti;

2)

v potrošniške zadruge, medsebojno in z delom delavcev in z družbenimi sredstvi po načelih vzajemnosti in solidarnosti za organizirano preskrbovanje članov zadruge ali drugih občanov z določenim blagom ali z določenimi storitvami ter za organiziran vpliv na poslovanje proizvodnih in prometnih organizacij združenega dela, ki prodajajo blago ali opravljajo storitve neposredno potrošniški zadrugi;

3)

v mladinske in študentske zadruge za opravljanje občasnih ali začasnih del za organizacije zruženega dela, delovne ljudi in občane ali za zadovoljevanje njihovih drugih osebnih in skupnih potreb po načelih vzajemnosti in solidarnosti;

4)

v druge zadruge za zadovoljevanje svojih potreb in interesov po načelu vzajemnosti in solidarnosti v skladu z zakonom.

269. člen

Določbe 258. do 266. člena tega zakona se smiselno uporabljajo za delovne ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov, oziroma za delovne ljudi, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo poklicno dejavnost, kadar vzpostavljajo razmerja trajnejšega sodelovanja z zadrugami in organizacijami združenega dela.

4. ODDELEK

POGODBENA ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA

270. člen

Delovni človek, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov, ali ki ima namen samostojno opravljati takšno dejavnost, lahko združi v skladu z zakonom svoje delo in svoja sredstva ob skupnem riziku z delom drugih delavcev in družbenimi sredstvi v pogodbeni organizaciji združenega dela (v nadaljnjem besedilu: pogodbena organizacija).

Več delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov, lahko združi svoje delo in svoja sredstva v pogodbeno organizacijo v primerih in pod pogoji, ki jih določa zakon.

271. člen

Zakon o združenem delu (ZZD)

Časovnica