Kolektivna pogodba za javni sektor (KPJS)

2429. Kolektivna pogodba za javni sektor (KPJS)

Na podlagi določil Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/07 – uradno prečiščeno besedilo in 17/08, v nadaljnjem besedilu ZSPJS)

Vlada Republike Slovenije kot stranka na strani delodajalca
in
reprezentativni sindikati javnega sektorja kot stranka na strani javnih uslužbencev
sklenejo

K O L E K T I V N O P O G O D B O
za javni sektor (KPJS)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(veljavnost kolektivne pogodbe)

a)

Krajevna:

Na območju Republike Slovenije.

b)

Stvarna:

Za proračunske uporabnike iz 1. in 2. točke 2. člena ZSPJS, ki so:

-

državni organi in samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljevanju: lokalne skupnosti),

-

javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter

-

druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti.

Za javna podjetja in gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost, ta kolektivna pogodba ne velja.

c)

Osebna:

Za javne uslužbence.

d)

Časovna:

Kolektivna pogodba se sklepa za nedoločen čas.

II. OBLIGACIJSKI DEL

2. člen

(pozitivna izvedbena dolžnost)

Pogodbeni stranki si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za pravilno izvajanje kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih določb.

3. člen

(negativna izvedbena dolžnost)

Pogodbeni stranki sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvajanju kolektivne pogodbe.

4. člen

(spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe)

Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembe in dopolnitve veljavne kolektivne pogodbe.

Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe lahko na strani javnih uslužbencev predlagajo najmanj štirje reprezentativni sindikati različnih dejavnosti javnega sektorja.

Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe so sklenjene, ko jih podpišejo Vlada Republike Slovenije in večina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ki predstavljajo najmanj štiri različne dejavnosti javnega sektorja.

5. člen

(predlog za spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe)

Pogodbena stranka, ki želi spremembe in dopolnitve veljavne kolektivne pogodbe, predloži nasprotni stranki svoj obrazložen predlog s priporočenim pismom.

Nasprotna stranka se mora do predloga opredeliti v 60 dneh po prejemu.

V primeru, da nasprotna stranka predloga za spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe ne sprejme oziroma se do predloga ne opredeli v 60 dneh, predlagateljica lahko uvede postopek posredovanja.

6. člen

(pobuda za sklenitev nove pogodbe)

Postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe se začne na pobudo katere koli od strank.

Na pisno pobudo za sklenitev nove kolektivne pogodbe se mora druga stranka opredeliti v 60 dneh od prejema pobude.

7. člen

(pogajanja)

Pogajanja za novo kolektivno pogodbo oziroma za spremembe in dopolnitve obstoječe kolektivne pogodbe se začnejo, ko ena stranka predloži drugi stranki predlog nove kolektivne pogodbe oziroma predlog sprememb in dopolnitev obstoječe kolektivne pogodbe.

8. člen

(reševanje nesoglasij oziroma sporov)

Nesoglasja oziroma spore med strankama kolektivne pogodbe, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, stranki odpravljata oziroma rešujeta s posredovanjem oziroma arbitražo v skladu z določili te kolektivne pogodbe.

9. člen

(postopek posredovanja)

Postopek posredovanja je uveden, ko ena stranka vloži predlog.

Predlagatelj posredovanja v predlogu za posredovanje predlaga neodvisnega strokovnjaka – posrednika. Druga stranka odgovori na predlog. V primeru, da druga stranka v roku 45 dni od prejema predloga ne odgovori na predlog ali ne soglaša s predlaganim strokovnjakom, se šteje, da postopek ni bil uspešen.

Šteje se, da postopek ni bil uspešen tudi v primeru, da med strankama v roku 60 dni od uvedbe postopka ne pride do uskladitve stališč o vprašanju, ki je predmet posredovanja.

Postopek posredovanja se zaključi s pisnim sporazumom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

10. člen

(arbitražni postopek)

V primeru, da postopek posredovanja, o vprašanju, ki ga je treba urediti s kolektivno pogodbo, ni bil uveden ali uspešen, o vprašanju odloča arbitraža. Postopek pred arbitražo sproži katerakoli stranka.

Katerakoli stranka kolektivne pogodbe lahko sproži postopek pred arbitražo tudi v primeru kršitve pravic zaposlenih ali strank kolektivne pogodbe. Postopek reševanja sporov pred arbitražo v takem primeru ni obvezen.

O vprašanjih, za katera predpisi ne določajo, da jih je obvezno urediti s kolektivno pogodbo, lahko stranka kolektivne pogodbe uvede arbitražni postopek zaradi ureditve vprašanja, za katerega obstaja njun medsebojni interes, da se uredi s kolektivno pogodbo ali arbitražno odločbo, le s soglasjem druge stranke kolektivne pogodbe.

Za odločanje o posamezni zadevi vsaka stranka imenuje enega člana in njegovega namestnika, predsednika in njegovega namestnika pa določita stranki sporazumno.

V primeru, da arbitri niso imenovani v 45 dneh oziroma, da arbitraža ne odloči v roku 90 dni od uvedbe arbitražnega postopka, lahko katerakoli stranka sproži kolektivni spor pred pristojnim sodiščem.

V postopku pred arbitražo se smiselno uporabljajo Določbe zakona o delovnih in socialnih sodiščih, ki veljajo za kolektivne delovne spore.

Arbitražna odločba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

11. člen

(komisija za razlago kolektivne pogodbe)

Pogodbeni stranki sporazumno imenujeta sedemčlansko komisijo za razlago kolektivne pogodbe, pri čemer vsaka stranka imenuje tri člane komisije, s soglasjem pa imenujeta predsednika komisije. Komisija se konstituira najkasneje v 60 dneh po začetku veljavnosti kolektivne pogodbe.

Komisija sprejema razlage kolektivne pogodbe, ki pomenijo obvezen način uporabe njenih določb za obe stranki ter obvezno podlago za odločanje v sporih o pravicah in obveznostih, ki izvirajo iz te kolektivne pogodbe.

Razlage komisije se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.

Razlage komisije pomenijo obvezen način uporabe določb tudi v kolektivnih pogodbah dejavnosti in poklicev, ko gre za razlago določb, ki so v kolektivnih pogodbah dejavnosti in poklicev enake, kot določbe v tej kolektivni pogodbi.

Stroški dela komisije bremenijo ministrstvo, pristojno za sistem plač v javnem sektorju.

Do konstituiranja komisije za razlago kolektivne pogodbe opravlja njeno delo Pogajalska komisija za pogajanja o kolektivni pogodbi za skupno metodologijo in kolektivni pogodbi za javni sektor.

12. člen

(prenehanje kolektivne pogodbe)

Kolektivna pogodba preneha veljati s sporazumom obeh strank ali z odpovedjo.

Šteje se, da je pogodba prenehala veljati na podlagi sporazuma obeh strank, če ga na sindikalni strani podpiše večina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ki predstavljajo najmanj štiri različne dejavnosti javnega sektorja.

Sporazum o prenehanju kolektivne pogodbe se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

13. člen

(odpoved kolektivne pogodbe)

Kolektivno pogodbo lahko vsaka stranka odpove s priporočenim pismom z najmanj šestmesečnim odpovednim rokom.

Kolektivno pogodbo lahko na strani javnih uslužbencev odpovejo le vsi podpisniki skupaj.

Po odpovedi kolektivne pogodbe lahko vsaka stranka predlaga sklenitev nove kolektivne pogodbe.

Odpoved kolektivne pogodbe se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

III. TARIFNI DEL

1. Osnovna plača

14. člen

(definicija osnovne plače)

Osnovna plača javnega uslužbenca je določena s plačnim razredom na plačni lestvici.

15. člen

(najnižji plačni razred za posamezen tarifni razred)

Najnižji plačni razredi za posamezen tarifni razred so naslednji:

+----------------------------------+---------------------------+
|          Tarifni razred          |  Najnižji plačni razred   |
|                                  |     brez napredovanja     |
+----------------------------------+---------------------------+
|                 I                |             1             |
+----------------------------------+---------------------------+
|                II                |             3             |
+----------------------------------+---------------------------+
|                III               |             7             |
+----------------------------------+---------------------------+
|                IV                |            10             |
+----------------------------------+---------------------------+
|                 V                |            12             |
+----------------------------------+---------------------------+
|                VI                |            19             |
+----------------------------------+---------------------------+
|               VII/1              |            25             |
+----------------------------------+---------------------------+
|               VII/2              |            29             |
+----------------------------------+---------------------------+
|               VIII               |            31             |
+----------------------------------+---------------------------+
|                IX                |            36             |
+----------------------------------+---------------------------+

1.1. Orientacijska delovna mesta

16. člen

(določitev plačnega razreda orientacijskih delovnih mest)

V skladu s to pogodbo se določajo orientacijska delovna mesta plačnih skupin C do K, in sicer:

Plačna skupina C:

Šifra ODM	Ime orientacijskega delovnega mesta	Tarifni razred	Plačni razred brez napr.
C025003	Referent	V	22
C026002	Višji referent	VI	25
C027005	Svetovalec	VII/1	31
C027010	Višji svetovalec	VII/2	36
C027001	Podsekretar	VII/2	43
C035003	Policist	V	25
C035001	Kriminalist	V	25
C045001	Vojak	V	25
C055001	Carinik	V	25
C065006	Pravosodni policist	V	25
C055005	Finančni izterjevalec	V	25
C055008	Finančni kontrolor	V	24
C067002	Inšpektor	VII/2	39
C067016	Notranji revizor svetovalec	VII/1	31
C067017	Notranji revizor višji svetovalec	VII/2	37
C067014	Notranji revizor podsekretar	VII/2	43

Plačna skupina D:

Šifra ODM	Ime orientacijskega delovnega mesta	Tarifni razred	Plačni razred brez napr.
D010001	Asistent z doktoratom	IX	44
D019001	Visokošolski učitelj docent	IX	47
D027021	Predavatelj višje strokovne šole	VII/2	34
D027030	Učitelj	VII/2	33
D035001	Pomočnik vzgojitelja	V	23
D037007	Vzgojitelj	VII/1	33

Plačna skupina E:

Šifra ODM	Ime orientacijskega delovnega mesta	Tarifni razred	Plačni razred brez napr.
E017005	Zdravnik sekundarij	VII/2	32
E017022	Zobozdravnik	VII/2	36
E017001	Zdravnik brez specializacije/zdravnik po opravljenem sekundariatu	VII/2	36
E018001	Zdravnik specialist II	VIII	42
E025005	Farmacevtski tehnik III	V	23
E027005	Farmacevt III	VII/2	35
E028005	Farmacevt specialist II	VIII	43
E035009	Srednja medicinska sestra v ambulanti	V	23
E037001	Diplomirana babica dispanzerska dejavnost	VII/1	32
E037011	Diplomirana medicinska sestra dispanzerska dejavnost	VII/1	32
E037038	Profesor zdravstvene vzgoje	VII/2	33
E045007	Laboratorijski tehnik III	V	23
E047024	Fizioterapevt III (ambulanta)	VII/1	32
E047056	Radiološki inženir III	VII/1	34
E048001	Klinični psiholog specialist	VIII	43
E048007	Medicinski biokemik specialist III	VIII	43

Plačna skupina F:

Šifra ODM	Ime orientacijskega delovnega mesta	Tarifni razred	Plačni razred brez napr.
F017012	Strokovni delavec storitve	VII/2	33
F017008	Skupinski habilitator	VII/2	34
F024002	Bolničar negovalec II	IV	19
F024005	Socialna oskrbovalka II	IV	20
F025012	Varuhinja I	V	23
F025010	Srednja medicinska sestra II	V	25
F027010	Medicinska sestra vodja tima	VII/1	34
F027001	Delovni terapevt	VII/1	32

Plačna skupina G:

Šifra ODM	Ime orientacijskega delovnega mesta	Tarifni razred	Plačni razred brez napr.
G026020	Tajnica režije skript	VI	27
G016007	Zborist	VI	27
G027005	Bibliotekar	VII/2	33
G027029	Snemalec	VII/2	32
G027017	Napovedovalec	VII/2	33
G027016	Montažer	VII/2	32
G027006	Kamerman	VII/2	32
G027015	Mojster zvoka	VII/2	35
G027020	Novinar specialist	VII/2	37
G017008	Dramski igralec	VII/2	33
G017041	Scenarist	VII/2	37
G027021	Novinar urednik	VII/2	39
G017007	Dramaturg	VII/2	36
G017044	Solist v simfoničnem ali operno simfoničnem orkestru	VII/2	40
G027013	Mojster mešalec slike	VII/2	35
G027027	Producent	VII/2	36
G017010	Glasbeni urednik	VII/2	38
G017040	Režiser	VII/2	44
G027014	Mojster osvetljave	VII/2	35
G017014	Koncertni mojster	VII/2	46
G025033	Šepetalec v dramskem gledališču	V	21
G025002	Arhivski tehnik	V	22
G026003	Inspicient	VI	26
G027019	Novinar poročevalec	VII/2	34
G027012	Kustos	VII/2	33
G027018	Novinar komentator	VII/2	44
G028005	Kustos z magisterijem	VIII	37
G029010	Kustos z doktoratom	IX	43

Plačna skupina H:

Šifra ODM	Ime orientacijskega delovnega mesta	Tarifni razred	Plačni razred brez napr.
H018001	Asistent z magisterijem	VIII	38
H019001	Asistent z doktoratom	IX	44
H019007	Znanstveni sodelavec	IX	47

Plačna skupina I:

Šifra ODM	Ime orientacijskega delovnega mesta	Tarifni razred	Plačni razred brez napr.
I015038	Revirni lovec II	V	23
I015003	Gasilec	V	25
I016025	Revirni gozdar V	VI	26
I016015	Namestnik vodje gasilske izmene II	VI	29
I017008	Gozdar načrtovalec	VII/2	33
I017165	Vodja gasilske izmene I	VII/1	35

Plačna skupina J:

Šifra ODM	Ime orientacijskega delovnega mesta	Tarifni razred	Plačni razred brez napr.
J015013	Knjigovodja V	V	21
J015001	Analitik V	V	20
J015008	Finančnik V	V	21
J016001	Analitik VI	VI	24
J016027	Računovodja VI	VI	26
J016005	Finančnik VI	VI	25
J017141	Strokovni sodelavec za upravno pravne zadeve VII/1	VII/1	31
J017016	Finančnik VII/1	VII/1	31
J017025	Informatik VII/1	VII/1	31
J017036	Kadrovik VII/1	VII/1	31
J017093	Računovodja VII/2 – III	VII/2	32
J017026	Informatik VII/2	VII/2	33
J025019	Tajnica V	V	19
J025013	Sodni zapisnikar V	V	22
J026004	Poslovni sekretar VI	VI	24
J027005	Poslovni sekretar VII/1	VII/1	28
J032013	Perica II	II	13
J032001	Čistilka II	II	12
J033027	Vratar III	III	14
J033023	Telefonist III	III	14
J034030	Kuhar IV	IV	18
J034089	Voznik IV	IV	16
J035025	Hišnik V	V	20
J035035	Kuhar V	V	20
J035005	Delovni inštruktor (UIKS) V	V	24

Plačna skupina K:

Šifra ODM	Ime orientacijskega delovnega mesta	Tarifni razred	Plačni razred brez napr.
K015006	Strokovni delavec za izvajanje zavarovanja/zaposlovanja II	V	22
K017013	Samostojni svetovalec IV	VII/2	33

17. člen

(priloga 1)

Prevedba nominalnih zneskov osnovnih plač orientacijskih delovnih mest in njihova uvrstitev v najbližji plačni razred v skladu z ZSPJS je priloga 1 te kolektivne pogodbe.

18. člen

(katalog funkcij, delovnih mest in nazivov)

Orientacijska delovna mesta plačnih skupin od C do J iz 16. člena te kolektivne pogodbe, so sestavni del Kataloga funkcij, delovnih mest in nazivov v javnem sektorju.

1.2. Višina in način uskladitve osnovnih plač in višini sredstev za odpravo plačnih nesorazmerij za obdobje 2008 do 2009

1.2.1 Višina in način splošne uskladitve osnovnih plač za obdobje 2008 do 2009

19. člen

(splošna uskladitev osnovnih plač za leto 2008)

V letu 2008 se osnova za uskladitev osnovnih plač določi v višini predvidene stopnje rasti cen življenjskih potrebščin (inflacije) za leto 2008 v Republiki Sloveniji.

Na podlagi 50. člena ZSPJS in skladno s to pogodbo se s 1. julijem 2008 izvede splošna uskladitev osnovnih plač iz veljavne priloge 1 ZSPJS v višini 50% osnove iz prvega odstavka tega člena.

V primeru, da bo dejanska rast cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji od decembra 2007 do decembra 2008 presegla predvideno rast inflacije iz prvega odstavka tega člena, se osnovne plače v mesecu januarju 2009 zvišajo za nastalo razliko.

20. člen

(splošna uskladitev osnovnih plač za leto 2009)

V letu 2009 se osnova za uskladitev osnovnih plač določi v višini predvidene stopnje rasti cen življenjskih potrebščin (inflacije) za leto 2009 v Republiki Sloveniji.

Splošna uskladitev osnovnih plač iz priloge 1 ZSPJS se v letu 2009 ne izvede.

Če dejanska rast cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji od decembra 2008 do decembra 2009 preseže predvideno rast inflacije iz prvega odstavka tega člena, se osnovne plače v mesecu januarju 2010 zvišajo za polovico nastale razlike. Za predvideno rast inflacije se upošteva podatek iz Pomladanske napovedi gospodarskih gibanj Urada za makroekonomske analize in razvoj.

1.2.2. Višina sredstev za odpravo plačnih nesorazmerij za obdobje 2008 do 2009

21. člen

(odprava plačnih nesorazmerij za leto 2008)

V letu 2008 se za odpravo plačnih nesorazmerij nameni 50% osnove za uskladitev osnovnih plač iz 20. člena te pogodbe.

Na podlagi 50. člena ZSPJS se s 1. julijem 2008 namenijo sredstva dela osnove za uskladitev osnovnih plač iz prvega odstavka tega člena za odpravo plačnih nesorazmerij.

V letu 2008 se za odpravo plačnih nesorazmerij dodatno nameni tudi 30% realne rasti produktivnosti dela.

22. člen

(odprava plačnih nesorazmerij za leto 2009)

V letu 2009 se za odpravo plačnih nesorazmerij nameni 50% osnove za uskladitev osnovnih plač 20. člena te pogodbe.

Na podlagi 50. člena ZSPJS se s 1. julijem 2009 namenijo sredstva dela osnove za uskladitev osnovnih plač iz prvega odstavka tega člena za odpravo plačnih nesorazmerij.

V letu 2009 se za odpravo plačnih nesorazmerij dodatno nameni tudi 50% realne rasti produktivnosti dela.

23. člen

(poraba sredstev za odpravo plačnih nesorazmerij)

Vlada Republike Slovenije se zavezuje, da bo do konca leta 2009 podpisnike te kolektivne pogodbe vsak konec leta pisno seznanjala o dejanskem obsegu sredstev na namenskih postavkah za odpravo plačnih nesorazmerij v javnem sektorju.

1.3. Višina regresa za letni dopust v javnem sektorju za leti 2008 in 2009

24. člen

(regres za letni dopust za leto 2008)

Regres za letni dopust iz leta 2007 se uskladi za višino osnove za uskladitev osnovnih plač za leto 2008 in se izplača pri plači za april 2008.

25. člen

(regres za letni dopust za leto 2009)

Regres za letni dopust v letu 2009 znaša 672,00 EUR in se izplača pri plači za mesec april 2009.

Osnova za pogajanja za višino regresa za leto 2010 znaša 692,00 EUR.

26. člen

(uskladitev dodatnih premij kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja)

Zneski dodatnih premij kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence iz priloge k Aneksu h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 73/03), usklajeni s Sklepom o uskladitvi dodatnih premij kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 67/07), se v letu 2008 uskladijo za celotno osnovo za uskladitev osnovnih plač v javnem sektorju tako, da se povečajo za 4 odstotke.

Zneski dodatnih premij se v skladu s prejšnjim odstavkom uskladijo s 1. julijem 2008.

Usklajene zneske skupne premije ugotovi Odbor zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada za javne uslužbence iz 30. člena Kolektivne pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 11/04) in jih objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

2. Redna delovna uspešnost

27. člen

(obseg sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti)

Skupen obseg sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti javnih uslužbencev za leto 2008 znaša 2% letnih sredstev za osnovne plače.

Skupen obseg sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti se za vsako naslednje leto določi z aneksom h kolektivni pogodbi za javni sektor najkasneje do 1. septembra. V primeru, da skupen obseg sredstev do tega roka ni določen, se v tekočem letu uporablja enak odstotek kot v preteklem letu.

Letni obseg sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti javnih uslužbencev pri posameznem uporabniku proračuna, se mora zagotoviti v enakem odstotku, kot je dogovorjeno v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena.

V ta obseg sredstev se ne všteva obsega sredstev za izplačilo redne delovne uspešnosti za ravnatelje, direktorje in tajnike, ki se jim osnovna plača določa v skladu z uredbo vlade.

Letni obseg sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti uporabnika proračuna mora biti izplačan v celoti, ne glede na poslovni rezultat uporabnika proračuna.

28. člen

(osnove za določitev obsega sredstev in za izplačilo redne delovne uspešnosti)

Pri posameznem proračunskem uporabniku se obseg sredstev za izplačilo redne delovne uspešnosti, v skladu s prejšnjim členom te kolektivne pogodbe, določi na podlagi osnovnih plač javnih uslužbencev, določenih v skladu s pogodbami o zaposlitvi. Pri tem se upošteva podatke o osnovnih plačah za posamezne mesece. Na tej podlagi uporabnik proračuna določi obseg sredstev za posamezno obdobje ocenjevanja. Če se delitev sredstev opravi na ravni organizacijske enote, se določi obseg sredstev za izplačilo redne delovne uspešnosti na enak način tudi za posamezno organizacijsko enoto.

Osnova za določitev najvišjega možnega letnega zneska za izplačilo redne delovne uspešnosti javnega uslužbenca na podlagi prvega odstavka 22. a člena ZSPJS, je osnovna plača javnega uslužbenca, ki mu je pripadala v skladu s pogodbo o zaposlitvi za mesec december preteklega leta. Če javni uslužbenec sklene delovno razmerje v javnem sektorju v tekočem letu, se določi sorazmerni del zneska iz prejšnjega odstavka na podlagi osnovne plače, ki bi javnemu uslužbencu pripadala za december preteklega leta.

Osnova za obračun redne delovne uspešnosti posameznega javnega uslužbenca je njegova osnovna plača za čas rednega dela v ocenjevalnem obdobju.

29. člen

(delitev sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti)

Delitev sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti se izvede na ravni uporabnika proračuna oziroma organizacijske enote.

30. člen

(postopek)

Postopek ugotavljanja doseganja kriterijev za določitev dela plače za redno delovno uspešnost se za vse javne uslužbence izvede mesečno, trimesečno ali dvakrat letno.

Postopek iz prejšnjega odstavka se izvede pred vsakokratnim izplačilom dela plače za delovno uspešnost in se opravi na obrazcih, ki so v prilogi 2 te kolektivne pogodbe.

Pri izplačilu januarske plače javni uslužbenec prejme obvestilo o tem, v koliko ocenjevanjih je bil v preteklem letu ocenjen in kolikšno število točk je dosegel pri posameznem ocenjevanju. Letno obvestilo o ocenjevanju javnega uslužbenca, ki je pri opravljanju svojega rednega dela dosegel nadpovprečne delovne rezultate, se shrani tudi v njegovo personalno mapo.

31. člen

(kriteriji za določitev dela plače za delovno uspešnost)

Del plače za redno delovno uspešnost se javnemu uslužbencu določi na podlagi naslednjih kriterijev:

-

znanje in strokovnost,

-

kakovost in natančnost,

-

odnos do dela in delovnih sredstev,

-

obseg in učinkovitost dela in

-

inovativnost.

32. člen

(merila za vrednotenje kriterijev in izračun višine dela plače za redno delovno uspešnost)

Vsak posamezen kriterij za ugotavljanje delovne uspešnosti iz prejšnjega člena te kolektivne pogodbe je ovrednoten z 1 točko, ki pomeni doseganje nadpovprečnih delovnih rezultatov pri posameznem kriteriju.

Seštevek števila točk, ki jih javni uslužbenec doseže, je podlaga za določitev višine dela plače za redno delovno uspešnost javnega uslužbenca. Pri določitvi dela plače za redno delovno uspešnost posameznega javnega uslužbenca se poleg seštevka števila točk posameznega javnega uslužbenca upošteva tudi obseg sredstev iz prvega odstavka 28. člena te kolektivne pogodbe. Navodilo za izračun redne delovne uspešnosti javnega uslužbenca je v prilogi 2 te kolektivne pogodbe.

33. člen

(objava)

Vsota točk posameznega javnega uslužbenca, za katerega je bilo v postopku ugotavljanja doseganja kriterijev za določitev dela plače za redno delovno uspešnost ugotovljeno, da je dosegel nadpovprečne delovne rezultate, se objavi znotraj uporabnika proračuna oziroma organizacijske enote.

34. člen

(varstvo pravic)

Javni uslužbenec lahko uveljavlja varstvo pravic po postopkih in na način, ki je predpisan z delovno pravno zakonodajo.

3. Dodatki

35. člen

(dodatek za delovno dobo)

Javnemu uslužbencu pripada dodatek za delovno dobo v višini 0,33% od osnovne plače za vsako zaključeno leto delovne dobe.

36. člen

(dodatek za mentorstvo)

Javnemu uslužbencu, ki je ob svojem rednem delovnem času določen za uvajanje pripravnikov, specializantov in delavcev na usposabljanju, pripada za vsako, s programom oziroma z normativom določeno mentorsko uro, dodatek za mentorstvo.

Dodatek za mentorstvo znaša 20% urne postavke osnovne plače mentorja.

Dodatek se obračunava le za čas, ko javni uslužbenec opravlja delo mentorja.

37. člen

(dodatek za specializacijo, magisterij in doktorat)

Dodatek za specializacijo po končanem univerzitetnem izobraževanju (prejšnja v ZSPJS; v nadaljevanju specializacija), znanstveni magisterij ali doktorat pripada javnim uslužbencem v primeru, da izobrazba, pridobljena s specializacijo, magisterijem ali doktoratom v veljavnem aktu o sistemizaciji delovnih mest ni opredeljena kot pogoj za zasedbo določenega delovnega mesta ali za pridobitev naziva, če je specializacija, magisterij oziroma doktorat pridobljen na poklicnem področju, za katerega je javni uslužbenec sklenil delovno razmerje oziroma opravlja delo.

Dodatek iz prejšnjega člena je določen v nominalnem znesku, in sicer višina dodatka za specializacijo znaša 25,14 eurov, za znanstveni magisterij 39,11 eurov in za doktorat 64,24 eurov.

Dodatki se usklajujejo na enak način kot osnovne plače.

Dodatki se med seboj izključujejo.

V primeru, da ima javni uslužbenec več naslovov iste stopnje, mu pripada samo en dodatek.

38. člen

(dodatki za manj ugodne delovne pogoje)

Dodatka za manj ugodne delovne pogoje sta:

1.

Dodatek za izpostavljenost pri delu v kontroliranem območju ionizirajočega sevanja pripada javnemu uslužbencu, ki občasno opravlja delo v kontroliranem območju ionizirajočega sevanja. Višina dodatka znaša 1,13 eura za vsako začeto uro dela v kontroliranem območja ionizirajočega sevanja.

2.

Dodatek za izpostavljenost pri delu s citostatiki pripada javnemu uslužbencu, ki občasno opravlja delo s citostatiki in kontaminiranimi odpadki. Višina dodatka znaša:

-

za pripravo ali aplikacijo citostatikov ali za nego 1,13 eura za vsako začeto uro dela v teh pogojih,

-

za delo z bolniki, ki imajo aplicirane diagnostične doze izotopov 1,13 eura za vsako začeto uro dela v teh pogojih,

-

za sodelovanje pri diagnostičnih rtg postopkih 1,13 eura za vsako začeto uro dela v teh pogojih,

-

za delo s kontaminiranimi odpadki 0,55 eura za vsako začeto uro dela v teh pogojih.

Delovna mesta, za katera se šteje, da je delavec izpostavljen ionizirajočemu sevanju ali učinku citostatikov, določi oseba javnega prava.

Dodatek pripada javnemu uslužbencu samo za čas, ko javni uslužbenec dela v manj ugodnih delovnih pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.

Dodatek javnemu uslužbencu ne pripada, v kolikor so manj ugodni delovni pogoji že upoštevani v okviru vrednotenja osnovne plače delovnega mesta. Šteje se, da so manj ugodni delovni pogoji že upoštevani, če je bil pri prevedbi osnovne plače delovnega mesta v prevedbo vključen dodatek za manj ugodne delovne pogoje.

Dodatki, katerih višina je določena v znesku, se usklajujejo z odstotkom povišanja osnovnih plač.

39. člen

(dodatki za nevarnost in posebne obremenitve)

Dodatki za nevarnost in posebne obremenitve so:

1.

Dodatek za čas neposrednega usposabljanja za delo v posebni policijski enoti v višini 30% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

2.

Dodatek za čas neposrednega izvajanja nalog v posebni policijski enoti v višini 65% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

3.

Dodatek za čas potapljanja potapljača v okviru usposabljanja v višini 30% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

4.

Dodatek za čas potapljanja potapljača v primeru intervencije v višini 65% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

5.

Dodatek za usposobljenost in poučevanje treh ali več po vsebini različnih predmetov v višini 3% urne postavke javnega uslužbenca.

6.

Dodatek za poučevanje v kombiniranih oddelkih v šolah oziroma zavodih za:

-

poučevanje v oddelkih kombiniranih iz dveh razredov v višini 7% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca;

-

poučevanje v oddelkih kombiniranih iz treh oziroma več razredov v višini 10% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

7.

Dodatek za delo učiteljev, vzgojiteljev, pomočnikov vzgojiteljev v bolnišničnih oddelkih vrtcev in šol v višini 7% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

8.

Dodatek za izvajanje prilagojenega programa in za drugo neposredno delo v vrtcu in izvajanje prilagojenega, posebnega in vzgojnega programa in za drugo neposredno delo v šoli oziroma zavodu za:

-

delo z osebami z lažjo motnjo v duševnem razvoju, z motnjami vida, sluha, govora ter motnjami v telesnem in gibalnem razvoju, v višini 8% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca;

-

delo z osebami z motnjami vedenja in osebnosti (s čustveno vedenjskimi težavami) v višini 10% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca;

-

delo z osebami z zmerno motnjo v duševnem in telesnem razvoju v višini 12% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca;

-

delo z osebami s težjo motnjo v duševnem in telesnem razvoju v višini 15% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca;

O predpisu

Povezave med predpisi

Področje

Sodna praksa

Eko-Lex področje

Povezave FIN

Povezave LEX

Citati

Kolektivna pogodba za javni sektor (KPJS)

Časovnica