STA novice / Postopek izvolitve novega papeža - konklave (tema)

V kardinalskem zboru, ki trenutno šteje 252 članov z vsega sveta, je takih kardinalov 135, konklava pa naj bi se udeležilo 133 kardinalov. Iz Vatikana so minuli teden sporočili, da na konklavu zaradi bolezni ne bosta sodelovala dva kardinala elektorja, njunih imen pa niso razkrili.

Razmere ob izpraznitvi apostolskega sedeža ter volitve novega papeža ureja poseben zakon v obliki apostolske konstitucije z naslovom Universi dominici gregis, ki ga je leta 1996 izdal papež Janez Pavel II., ter dva dokumenta papeža Benedikta XVI. iz let 2007 in 2013.

Ime konklave izvira iz latinskega izraza cum clave oziroma pod ključem, saj so kardinali med glasovanjem zaprti v Sikstinski kapeli.

Ves čas volitev veljajo zelo stroga pravila glede komuniciranja z zunanjim svetom. Kardinalom volivcem je med volitvami prepovedan vsakršen stik z zunanjim svetom in so pod prisego zavezani molčečnosti.

Konklave se je v preteklosti začel najmanj 15 in največ 20 dni po smrti oziroma odstopu papeža, Frančiškov predhodnik Benedikt XVI. pa je to določilo spremenil tako, da se lahko konklave začne tudi prej, in sicer ko se v Vatikanu zberejo vsi kardinali elektorji.

Kardinali glasujejo tako, da na volilne lističe zapišejo ime tistega od njih, za katerega po svojem prepričanju in navdihu Svetega duha menijo, da je najprimernejši za poglavarja Rimskokatoliške cerkve.

Edini način volitev novega papeža so tajne volitve (per scrutinium). Za izvolitev sta potrebni dve tretjini veljavnih glasov od vseh navzočih kardinalov elektorjev.

Kardinali ime napišejo na listek, te nato vržejo v volilno skrinjico. Po preštetju lističe sežgejo.

Če nihče od kandidatov ne zbere dveh tretjin glasov, glasovanje ponovijo, a največ štirikrat na dan - dvakrat dopoldne in dvakrat popoldne.

Lističem pred sežigom dodajo posebne kemikalije, s čimer dosežejo, da se iz dimnika Sikstinske kapele pokadi črn dim, če novi papež ni bil izvoljen, in bel, če je bil. Izvolitev pospremi tudi zvonjenje.

Medtem ko so ostala določila o postopku izvolitve natančno opisana v kanonskem pravu in dokumentih Svetega sedeža, je bel oziroma črn dim le običaj.

Če kardinali v treh dneh ne izvolijo papeža, se volitve prekinejo za en dan. Dan premora je med drugim namenjen molitvi in medsebojnemu pogovoru kardinalov. Volitve se nato nadaljujejo in če papež še ni izvoljen, se po sedmih skrutinijih ponovno prekinejo. Volitve se po ponovni prekinitvi lahko nadaljujejo še sedem skrutinijev.

Če do tedaj papež še vedno ni izvoljen, kardinal kamerleng povabi volivce, naj izberejo enega od dveh možnih načinov volitev: da papeža izbirajo med vsemi kandidati ali pa med dvema kandidatoma, ki sta pri zadnjem glasovanju dobila največ glasov. Za odločitev glede nadaljnjega načina volitev je potrebna absolutna večina glasov. Da je kandidat izvoljen za papeža, mora zbrati najmanj dve tretjini glasov.

Ko eden od kardinalov dobi potrebno število glasov, ga dekan kardinalskega zbora vpraša, ali sprejme papeški položaj. Če je odgovor pritrdilen, ga vpraša, kakšno ime si je izbral, in s tem se konklave zaključi.

Nato najstarejši kardinal z balkona bazilike svetega Petra sporoči čakajoči množici: Habemus papam - Imamo papeža. Ta se nato prvič pojavi pred verniki v papeških oblačilih in podeli blagoslov urbi et orbi, mestu in svetu.

Najdaljši konklave je zaradi razprtij med italijanskimi in francoskimi kardinali trajal dve leti in devet mesecev, potekal je med letoma 1268 in 1271 v kraju Viterbo, na njem pa je bil izvoljen papež Gregor X. Za najkrajšega pa velja konklave iz leta 1503, na katerem je bil v le nekaj urah izvoljen papež Julij II.

Tudi zadnja dva konklava sta bila kratka - papež Benedikt XVI. je bil leta 2005 izvoljen v četrtem krogu, papež Frančišek pa leta 2013 v petem krogu glasovanja.