STA novice / Bruselj znižal napoved gospodarske rasti Slovenije za 2025 in za 2026 (dopolnjeno)

Potem ko se je slovenski bruto domači proizvod (BDP) lani okrepil za 1,6 odstotka, se bo po napovedih Bruslja letos kljub gospodarski negotovosti po svetu še bolj povečal, in sicer za 2,0 odstotka. Novembra lani so za letos Sloveniji napovedali 2,5-odstotno gospodarsko rast. Nekoliko so znižali tudi napoved za prihodnje leto, in sicer z 2,6 na 2,4 odstotka.

Zasebna potrošnja se bo v letih 2025 in 2026 še naprej povečevala, kar bo predvsem posledica naraščanja zaposlenosti in rasti plač, pričakuje komisija.

Javne naložbe bodo še naprej obsežne, predvsem zahvaljujoč naložbam, financiranim iz evropskega sklada za okrevanje, ter nadaljevanju popoplavne obnove. Na zasebne naložbe pa bo medtem po napovedih močno vplivala gospodarska negotovost v svetu in nižje globalno povpraševanje.

Letos se bo izvoz povečal za nekoliko več kot od povpraševanja na izvoznih trgih, navajajo v Bruslju.

Prihodnje leto bodo podobni trendi - gospodarska rast se bo nadaljevala. K temu bo prispevalo predvsem domače povpraševanja, opomogla pa si bo tudi rast naložb, pričakujejo.

Pri napovedi gospodarske rasti za prihodnji dve leti sicer komisija ni upoštevala pretekli teden objavljenih podatkov Statističnega urada RS (Surs) o stanju slovenskega gospodarstva v letošnjem prvem četrtletju, saj so bili objavljeni po 30. aprilu, ki je bil presečni datum za pripravo napovedi.

V skladu s podatki Sursa se je obseg BDP Slovenije v prvem četrtletju na letni ravni zmanjšal za 0,7 odstotka. Po desezoniranih podatkih, ki se uporabljajo za primerjave v EU, je bil padec 0,8-odstoten in s tem največji v območju evra.

Na komisiji so se morali tako po navedbah virov pri pripravi napovedi zanašati na kratkoročne kazalnike, ki so kazali na razmeroma dobro stanje slovenskega gospodarstva tudi v prvem četrtletju. Objava statističnega urada jih je nekoliko presenetila in jo bodo preučili.

Obenem so viri poudarili, da pri malih gospodarstvih, kakršno je slovensko, četrtletni podatki pogosto nihajo. Zato vsaj zaenkrat njihova napoved za letošnje leto ni povsem napačna, so pojasnili.

Napoved inflacije, ki je lani padla na 2,0 odstotka, je Evropska komisija za Slovenijo za letos v primerjavi z novembrsko oceno znižala s 3,2 na 2,1 odstotka, za leto 2026 pa z 2,1 na 1,9 odstotka. Cene energije se bodo znižale, a to ne bo bistveno znižalo inflacije, saj se bodo po napovedih zvišale cene hrane in storitev.

V Bruslju pričakujejo, da se bo v Sloveniji letos in prihodnje leto nadaljevalo zniževanje javnega dolga. Potem ko je lani znašal 67,0 odstotka bruto domačega proizvoda, se bo letos znižal na 65,5 odstotka, leta 2026 pa na 63,8 odstotka BDP.

Slovenski javnofinančni primanjkljaj, ki je lani upadel na 0,9 odstotka BDP, se bo letos zvišal na 1,3 odstotka BDP, prihodnje leto pa na 1,5 odstotka. Slednje bo predvsem posledica postopnega uvajanja plačne reforme v javnem sektorju.

Minister za finance Klemen Boštjančič je nocoj za Odmeve na TV Slovenija povedal, da današnja napoved Evropske komisije ni presenečenje. "Skoraj za vse države se je napoved znižala," je dejal. "Slovenija je še vedno precej nad povprečjem EU... V primerjavi s povprečjem EU smo še vedno visoko v zgornji polovici. Na nek način je to posledica negotovosti, ki se vlečejo že od ruske agresije na Ukrajino, v zadnje pol leta pa najprej napovedi in potem dejanskih ukrepov, ki jih izvaja nova administracija v Washingtonu," je dodal.

Podatki o krčenju BDP v prvem četrtletju, ki so bili objavljeni prejšnji teden, pa so ga presenetili. Eden od razlogov za to je upad investicij gospodarstva, pri čemer po njegovih besedah najbolj preseneča upad gradbenih storitev. Meni, da bi to lahko bilo sezonske narave. Po besedah ministra je presenetljiva tudi potrošnja gospodinjstev, kar kaže na negotovost ali celo strah med ljudmi, kar je verjetno posledica globalnih negotovosti.