STA novice / Predlogu obrambne resolucije zelena luč vlade (dopolnjeno)

Predlog resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske (SV) do leta 2040, ki ga je danes potrdila vlada, zaradi spremenjenih geopolitičnih razmer nadgrajuje zdajšnjo različico dokumenta, sprejeto leta 2023.

Po besedah obrambnega ministra Boruta Sajovica je želja predvsem, da Slovenija ostane varna, stabilna in odporna država, odločna v obrambi. "Svet je geostrateško na viharjih, spremembah, ki jim že desetletja in desetletja ni bilo primera in para. Temu se je treba prilagoditi in to delamo tudi v Sloveniji, izpolnjujemo zaveze, ki prej desetletja niso bile izvedene," je na novinarski konferenci po seji vlade dejal minister za obrambo Sajovic.

Kot tak primer je izpostavil višanje sredstev, in sicer že letos na dva odstotka BDP, nato pa po 0,2 odstotka do tri odstotke BDP do leta 2030.

Bolj pomembna kot zgolj obrambni nakupi pa je po besedah Sajovica kadrovska krepitev. "Zato gremo v smeri širjenja prostorskih dopolnilnih sil po zgledu Teritorialne obrambe," je dejal minister.

Na več novinarskih vprašanj, o tem, kako se namerava Slovenija tega lotiti, je Sajovic v svojih odgovorih pojasnjeval, da gre za dopolnilne in rezervne sile. Sam ocenjuje, da je bil sistem Teritorialne obrambe dober in je dajal rezultat, zato njegovo opustitev obžaluje. Priznal pa je, da se je ob pripravi resolucije pojavilo nekaj dvomov, koliko ljudi lahko Slovenija zagotovi, ki bodo vpoklicani, ki se bodo prostovoljno pridružili prostorskim silam. Minister je navedel, da je danes v državi 60.000 ljudi, ki imajo opravljeno temeljno vojaško usposabljanje različnih kategorij. Prepričan pa je, da bi lahko v obdobju, ki ga zajema predlog resolucije, v sistem pripeljali dodatnih 30.000 ljudi.

Ob tem je minister zavrnil kritike, da so se politično oportuno izognili uvedbi naborniškega sistema. Zatrdil je, da spremljajo tudi dogajanje v državah, ki delajo korake v to smer. "Povsod kaže, da obvezno naborništvo ni čudežna ali čarobna palčka," je poudaril minister.

Vlada pa cilja tudi na to, da bo državo pri varnosti podprla domača industrija in znanje. Sajovic je tako ocenil, da je krepitev obrambne in varnostne politike tudi priložnost za slovensko gospodarstvo, "grozd slovenske obrambne industrije" se je po njegovih navedbah v zadnjih mesecih okrepil za več kot 20 podjetij.

Tudi sicer vlada v predlogu resolucije izpostavlja pomen dvojne rabe. "Ko smo septembra, oktobra o tem govorili v Sloveniji, je bilo doma in v tujini kar nekaj nasmihanja, zasmehovanja. Zdaj, ko se vsi skupaj pripravljamo na vrh v Haagu, pa je, tudi na srečanjih ministrov, to spoštovanja vredno mnenje, ki ga je treba še doreči in je blizu številnim državam znotraj zavezništva," je poudaril Sajovic.

Slovenija bo tako v okviru dvojne rabe ciljala na krepitev kibernetske varnosti, logistike in infrastrukture, med drugim ker na slovenskem ozemlju potekata dva pomembna transportna koridorja za zvezo Nato, ter zdravstvenih kapacitet.

V okviru slednjih je vlada danes potrdila tudi več projektnih nalog z idejnimi rešitvami povečanja odpornosti bolnišnične infrastrukture. Kot primerne lokacije za to so prepoznali več lokacij, in sicer v Celju, Mariboru, Novi Gorici, Valdoltri, Psihiatrični bolnišnici Vojnik in Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča, v Ljubljani pa še z obnovo tretjega trakta prizidka bolnišnice Petra Držaja. V to logistiko pa dodajo še tri helioporte, in sicer v Mariboru, Celju in Novi Gorici, je naštel Sajovic.

Obravnava predloga resolucije se sicer zdaj seli v DZ, kjer bo po ministrovih besedah še priložnost za razpravo in pojasnjevanje morebitnih nejasnosti. "Vprašanje slovenske nacionalne varnosti in odpornosti ni vprašanje koalicije ali opozicije. To je vprašanje vseh nas, pričakujemo široko podporo, legitimni so pa vsi pomisleki, kaj bi se dalo še urediti na bolje," je dejal.

Zatrdil je še, da je predlog resolucije na vladi danes dobil visoko podporo, medtem ko tega, da ministri Levice niso podprli predloga, ni komentiral. Ob tem je Sajovic dodal, da se vsi na vladi zavzemajo za maksimalno varnost, odpornost in miroljubno politiko, četudi "kdaj v kančku vidimo poti do tja nekoliko drugače".