STA novice / Vlada potrdila predlog glede dostopa do registra dejanskih lastnikov

Kot je v vladnem sporočilu navedlo ministrstvo za finance, bodo glede na predlog polni dostop do registra dejanskih lastnikov še naprej imeli vsi zavezanci, ki jih navaja zakon - med drugim so to banke, zavarovalnice, ki tržijo življenjska zavarovanja, pokojninske družbe, borznoposredniške družbe, upravljalci skladov - ter organi odkrivanja in pregona, sodišča, nadzorni organi (med njimi Banka Slovenije, Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor, Finančna uprava RS, odvetniška in notarska zbornica) ter vsi državni organi, kadar bodo odločali o pravicah subjektov, ki imajo finančne posledice za državni proračun.

Prav tako bi do podatkov iz registra dejanskih lastnikov lahko dostopale tudi pravne ali fizične osebe, a bi morale izkazati upravičen interes, za kar bi morale vložiti vlogo pri Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes).

Novela po pojasnilih ministrstva tudi jasneje ureja pravno podlago za dostop do registra dejanskih lastnikov v postopkih, povezanih s koriščenjem evropskih in nacionalnih proračunskih sredstev.

Novela bi spremenila tudi status častnih konzulov funkcionarjev, ki po novem ne bi bili več opredeljeni kot politično izpostavljene osebe.

Z novelo se bi tudi razširil krog prejemnikov povratnih informacij na tiste, ki ne bi podali prijave, a bi bili zaprošeni za podatke. S naj bi se glede na navedbe ministrstva vzpostavila podlaga za učinkovitejše delo nadzornih organov.

Medtem ko lahko do podatkov o dejanskih lastnikih sedaj brez omejitev dostopajo vsi, ki so se brezplačno registrirali na spletni strani Ajpesa, pa bi morali glede na predlog novele sedaj izkazati upravičen interes, ki bi moral biti povezan z odkrivanjem in preprečevanjem pranja denarja ter financiranja terorizma, je minuli petek poročal spletni portal Necenzurirano.

Ključni razlog za zaprtje slovenskega registra je po navedbah portala v sodbi Sodišča EU iz novembra 2022, ki je pritrdila lastnikom dveh podjetij iz Luksemburga, ki so nasprotovali temu, da lahko širša javnost dostopa do podatkov o njihovi identiteti.

Sodišče je v sodbi sicer navedlo, da "javni dostop do informacij o dejanskem lastništvu omogoča civilni družbi, vključno s tiskom in organizacijami civilne družbe, boljši nadzor nad informacijami in prispeva k ohranjanju zaupanja v neoporečnost poslovnih transakcij in finančnega sistema", a je hkrati opozorilo, da je bil "dostop širše javnosti do občutljivih osebnih podatkov, brez kakršnih koli omejitev ali pogojev, ocenjen kot resen poseg v zasebnost in varstvo podatkov".

Kot piše Necenzurirano, je bil register dejanskih lastnikov ključnega pomena pri nekaterih odmevnih novinarskih razkritjih - denimo da so dejanski lastniki podjetja Promed, skriti v Združenih arabskih emiratih, člani družine Boža Dimnika, vrsto let enega najvplivnejših lobistov in dobaviteljev slovenskega zdravstva, ter kdo je novi lastnik elitnega zemljišča v ljubljanskih Mostah, ki ga je poslovnež Aleš Musar poceni pridobil med privatizacijo pozneje propadlega podjetja SCT Strojegradnja, na katerem bo zrasla stanovanjska soseska.

Spremembe glede statusa častnih konzulov v Sloveniji - med njimi so Janez Škrabec, Stojan Petrič in Dimnik - pa pomenijo, da jim pred bankami in državnimi institucijami ne bo več treba podrobneje poročati o svojem premoženju in povezavah, piše Necenzirirano. Na finančnem ministrstvu so portalu kot razlog za te spremembe navedli, da so častni konzuli nesorazmerno omejeni pri opravljanju svoje poslovne dejavnosti, Slovenija pa da je edina članica EU, ki jih uvršča med politično izpostavljene osebe.