STA novice / KPK ugotavlja pomanjkljivo poznavanje pravil glede poročanja o prejemanju daril

Glede poročanja o prejetih darilih jih je do konca marca letos komisiji od vseh zavezancev, to je subjektov javnega sektorja, poročalo le 28. Dodatnih 24 subjektov javnega sektorja pa jih je poročalo, da daril niso prejeli, čeprav jim tega niti ne bi bilo treba.

"Kljub prizadevnemu ozaveščanju komisije o pomenu poročanja o darilih ostajajo izzivi predvsem na lokalni ravni in pri vzgojno-izobraževalnih zavodih, kažeta se tudi nerazumevanje vrste prejetega darila in potreba po spremembi zakonodaje," so zapisali pri KPK.

Subjekti javnega sektorja so lani poročali o skupno 227 prejetih darilih, največ v uradu predsednice republike (50 prejetih daril), na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve (49), ustavnem sodišču (17), kabinetu predsednika vlade (15) in DZ (11).

Skoraj 80 odstotkov prejetih daril je bilo protokolarnih (179), ki postanejo last subjekta javnega sektorja. Med dražjimi izstopata abstraktna uokvirjena slika, ocenjena na 15.000 evrov, ki jo je na delovnem obisku v Združenih arabskih emiratih prejela ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon, in svilena preproga, ocenjena na 6000 evrov, ki jo je predsednik vlade Robert Golob prejel na uradnem obisku v Uzbekistanu.

Predsednica države Nataša Pirc Musar in premier Golob pa sta kot edina poročala, da so darovalci darilo izročili njunim družinskim članom, so navedli na KPK.

Kot bolj problematično sicer KPK izpostavlja področje lokalne ravni. Od 212 občin so poročale le tri, in sicer Mestna občina Novo mesto, Občina Piran in Občina Štore. Od 58 upravnih enot je komisiji poročala zgolj Upravna enota Jesenice.

Izstopa tudi stanje pri vzgojno-varstvenih zavodih. Čeprav je KPK več vprašanj prejela prav ob koncu šolskega leta o tem, kako lahko učenci obdarijo svoje učitelje in vzgojitelje, in zavode o tem dodatno obveščala, sta o prejetih darilih poročala zgolj dva javna zavoda, in sicer Osnovna šola Olge Meglič s Ptuja in Univerza v Ljubljani.

Pogoste dileme zavezancev so bile, ali gre za protokolarno ali priložnostno darilo, na primer ponujeni popusti za določene storitve, vstopnice za različne dogodke, letne karte za določene storitve, dovolilnice za parkiranje in podobno. Prav tako so bile dileme o tem, kako naj s prejetimi darili ravnajo, še posebej, če se ta kopičijo oziroma so velikih dimenzij. Zavezanci se pogosto sprašujejo, ali sploh lahko sprejmejo nekatera darila, na primer glede naročnin oziroma spletnih dostopov do medijev, parkirnih dovolilnic, vstopnic na različne dogodke, nakita iz dragih kovin in podobno.

Komisija je zaznala tudi več sumov kršitev določb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije s področja daril, zato bo v določenih primerih preučila možnost uvedbe prekrškovnih postopkov zoper posamezne uradne osebe.

Zaradi tega KPK pristojnemu ministrstvu predlaga dopolnitev zakonodaje, zlasti glede opredelitve dopustnih vrst daril ter hrambe oziroma razpolaganja s prejetimi darili.

"Jasna in dosledna ureditev področja daril je namreč pomembna ne le zaradi preprečevanja nastanka korupcijskih tveganj, ampak tudi zato, da se uradne osebe izognejo morebitnim zadregam ob sprejemanju daril ter da se krepi zaupanje javnosti v poštenost in nepristranskost pri izvajanju njihovih javnih nalog," so poudarili na KPK.

Celotno poročilo o prejetih darilih v letu 2024 je dostopno na spletni strani KPK.

Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije med drugim določa, da uradne osebe ne smejo sprejemati daril ali drugih koristi v zvezi z opravljanjem svoje funkcije ali javne službe ali v zvezi s svojim položajem.

Lahko pa uradna oseba v imenu subjekta javnega sektorja, pri katerem dela, sprejme protokolarno darilo, ki ne glede na vrednost postane last njenega delodajalca. Uradna oseba lahko sprejme tudi priložnostno darilo, ki se tradicionalno ali običajno izroča ob določenih dogodkih ali ob opravljanju diplomatskih aktivnosti, njegova vrednost pa ne sme presegati vrednosti 100 evrov.