STA novice / Ministrstvo: Koncesionarji niso ostali brez osebnega dohodka

Zobozdravniki so namreč na današnji javni tribuni poudarili, da so koncesionarji z novelo zakona o zdravstveni dejavnosti ostali brez osnovnega osebnega dohodka. Zakon, ki je začel veljati 21. maja, določa, da se presežek prihodkov nad odhodki tako v javnih zavodih kot pri koncesionarjih porabi za investicije v prostor, opremo, stroške in izobraževanje. A izvajalcem v javni mreži, zobozdravnikom, družinskim zdravnikom, patronažnim sestram, ki imajo status s. p. ali so zasebni zdravstveni delavci, ravno ta dobiček predstavlja osnovni dohodek, torej plačo, so opozorili.

A na ministrstvu odgovarjajo, da to ne drži. Generalna direktorica direktorata za zdravstveno varstvo Jasna Humar je v izjavi za medije spomnila, da zakon o zdravstveni dejavnosti omejuje izplačevanje dobička, ki nastane z opravljanjem dejavnosti, ki je javna služba, torej s koncesioniranim delom dejavnosti. Zasebni zdravstveni delavci in samostojni podjetniki so po njenih besedah v resnici fizične osebe z dejavnostjo, kar pomeni, da si ne izplačujejo plače, ker niso zaposleni sami pri sebi, ampak hkrati tudi nimajo dobička.

To po njenih besedah pomeni, da zakon o zdravstveni dejavnosti ne spreminja ničesar, za fizične osebe z dejavnostjo ostaja vse enako kot do sedaj. Razlika med plačilom, ki ga prejmejo, in med stroški, ki jih imajo, torej ostane njim osebno, je pojasnila Humar in dodala, da so kakršnekoli drugačne interpretacije napačne. "Tisto, kar jim ostane, ni plača, ampak tudi ni dobiček," je dodala.

Zobozdravniki napovedujejo tudi množično vračanje koncesij. Po podatkih ministrstva je bilo od leta 2023 do 1. junija letos vrnjenih devet koncesij. Glede na to, da je izvajalcev zobozdravstvene dejavnosti, ki imajo koncesije, okrog 600, je to po besedah Humar zelo nizka številka. Poleg tega pa so v zadnjem tednu prejeli šest napovedi vračanja koncesij.

Glede očitkov zobozdravnikov o prenizkih cenah Humar pravi, da je "cena za kupca zmeraj previsoka, za prodajalca pa prenizka". Tako na ministrstvu za zdravje kot Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so po njenih besedah zavezani k temu, da javni denar porabijo čim bolj racionalno, kar pomeni, da so pokriti vsi stroški, ob tem pa ne nastajajo dobički. "ZZZS je veljavne cene izračunal na podlagi podatkov, ki jih je dobil od izvajalcev zdravstvene dejavnosti, tako javnih izvajalcev kot tudi koncesionarjev," je še poudarila.

Ob tem je še spomnila, da novela zakona o zdravstveni dejavnosti zavezuje koncesionarje in javne zdravstvene zavode, da ZZZS posredujejo realne stroške za namen izračuna cen.