STA novice / Na zagovor pred poslanci še dva ministra Golobove vlade (ozadje)

Predlagatelji interpelacije tudi ob podpori opozicijske SDS s 24 poslanci nimajo zadostnega števila za uspeh interpelacij ter odhod katerega izmed ministrov.

V največji vladni stranki Gibanje Svoboda so že ob vložitvi obeh interpelacij izrazili prepričanje, da oba ministra delata dobro, premier Robert Golob pa je tedaj dejal, da sta oba poskusa razrešitve ministrov obsojena na neuspeh. Manjši koalicijski partnerici, SD in Levica, sta v petek napovedali, da se bodo o glasovanju sicer še pogovorili na sejah poslanskih skupin, a obenem ocenjujeta, da ne bosta imeli težav obeh interpelacij zavrniti.

Poslanec SD Damijan Zrim je ob tem dejal, da "vsekakor niso naklonjeni" podpori kateri izmed interpelacij. Tudi v nasprotju s koalicijsko pogodbo bi bilo, da bi koalicijski partnerji ministre rušili, je spomnil. Vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec pa je ocenil še, da so predlagatelji pri obeh interpelacijah tokrat "popolnoma zgrešili tarčo".

Pri izjavah sicer v SD in Levici vztrajajo tudi po petkovem glasovanju DZ o predlogu Levice za razpis posvetovalnega referenduma o povišanju obrambnih izdatkov, ki so ga ob predlagateljici soglasno podprli še v SD, pa tudi v opozicijskih SDS in NSi. Proti so bili vsi poslanci največje vladne stranke Gibanje Svoboda, ki so za tem napovedali vložitev predloga posvetovalnega referenduma o članstvu Slovenije v Natu, saj da je to pravo vprašanje, na katerega morajo dobiti odgovor državljanov.

Notranji minister Poklukar že na drugi zagovor v DZ letos

Notranjemu ministru Poklukarju, ki bo svoje delo že drugič letos zagovarjal v DZ, predlagatelji interpelacije očitajo neustrezen odziv ob aferi izkoriščanja tujih delavcev, nadaljevanje politizacije v policiji, po njihovem mnenju problematično reorganizacijo centra za varovanje in zaščito (CVZ), neuspešno spopadanje s kadrovskim primanjkljajem v policiji in poslabšanje občutka varnosti v državi.

Minister je v odgovoru na interpelacijo, ki ga je sredi minulega meseca podprla vlada, vse očitke "v celoti in odločno" zavrnil. Predlagateljem ob tem očita, da v nobenem delu besedila interpelacije niso predložili dokazov za očitana ravnanja ali izkazali subjektivne ali objektivne politične odgovornosti, zaradi katere bi moral odstopiti.

Zatrdil je, da ni vključen v nobeno preiskavo suma storitve kaznivih dejanj ter da nikoli ni zlorabil svojega položaja, prekoračil uradnih pooblastil ali opustil dolžnega ravnanja z namenom pridobitve koristi ali povzročitve škode. Glede preiskave suma trgovine z ljudmi je poudaril, da v tem primeru še vedno poteka predkazenski postopek, s katerim pa ni seznanjen, zato ga ne more komentirati. Spomnil pa je tudi na odrejen strokovni nadzor v policiji in notranjevarnostni postopek v tej zadevi.

Na očitke o reorganizaciji CVZ Poklukar odgovarja, da je bila ta izvedena skladno z zakonom o javnih uslužbencih, ter da nikomur od zaposlenih delovno razmerje ne bo prenehalo.

Minister zatrjuje tudi, da policija uspešno obvladuje varnostne razmere na celotnem območju države, čemur po njegovih navedbah pritrjujejo tudi statističnih podatki. Tudi varnostne razmere na področju nedovoljenih migracij so ugodne, število nedovoljenih vstopov v državo je upadlo, k čemur po oceni ministra pripomore tudi začasni nadzor na notranjih mejah s Hrvaško in Madžarsko, je nanizal v odgovoru na interpelacijo.

O ponovljenem postopku javnega naročila helikopterjev za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP) je minister pojasnil, da to ni terjalo bistvenih sprememb, saj da v prvem poskusu ni bilo ugotovljenih napak oz. nepravilnosti. Kljub temu pa nov razpis ni povsem identičen, pač pa so med drugim v tehnični specifikaciji v delu barve helikopterja dodali rumeno barvo, spremenili so tudi dobavne roke. Poklukar zavrača tudi očitke o prirejenosti razpisa za točno določenega ponudnika.

Vrečko prva interpelirana ministrica iz kvote Levice

Interpelacija Vrečko je medtem prva zoper katerega od ministrov najmanjše vladne stranke Levica. Predlagatelji ministrici za kulturo očitajo nevestno ravnanje pri izplačilu sredstev za Prešernovo nagrado ter neracionalno porabo javnih sredstev za nadomestne prostore SNG Drama Ljubljana. Očitki se nanašajo tudi na tri zakone, ki so ji pripravili na ministrstvu - zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke v umetnosti, zakon o medijih in zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ki naj bi bili po mnenju NSi in Demokratov škodljivi.

V interpelaciji je nanizanih tudi več očitkov, ki se navezujejo na združitev Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije v nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. In sicer gre za izenačevanje zgodovine pred in po osamosvojitvi, kršenje zakona o varstvu kulturne dediščine in strategije kulturne dediščine 2020-2023 ter resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2022-2029, odsotnost strokovnih analiz in investicijske dokumentacije, odsotnost javne razprave in dialoga z zaposlenimi ter uničevanje vrednot slovenske osamosvojitve.

Ministrica za kulturo je v celoti zavrnila očitke v interpelaciji in obtožbe označila za neutemeljene. Glede izplačila sredstev za Prešernovo nagrado je v odgovoru na interpelacijo pojasnila, da računsko sodišče ni ugotovilo pomanjkanja pravne podlage za izplačilo nagrade, temveč zgolj neskladnost z načeli gospodarnosti. Glede ljubljanske Drame je bil postopek najema prostorov skladen z zakonodajo.

Za neutemeljene je označila tudi očitke glede zakonov, kar se tiče združitve muzejev v nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije pa je po njenih besedah šlo za strokovno odločitev, ki omogoča celostno in objektivno obravnavo tega obdobja, poleg tega so bile vse spremembe izvedene v skladu z zakonodajo. Z združitvijo muzejev je bil tudi zagotovljen bolj učinkovit in strokoven pristop k obravnavi obdobja osamosvojitve, kar ni zmanjšanje pomena slovenske osamosvojitve, temveč izboljšanje dostopnosti in kakovosti raziskovanja tega obdobja, je prepričana ministrica.

Na tnalu opozicije doslej osem ministrov in celotna vlada, a brez uspeha

Opozicija je v mandatu Golobove vlade doslej v DZ vložila skupno 12 interpelacij. Te so doletele osem ministrov, nekatere več kot enkrat, dvakrat pa tudi celoten ministrski zbor.

Na podlagi teh interpelacij sicer ni bil razrešen še noben minister.