STA novice / Državni svet izglasoval veto na novelo zakona o zaščiti živali

Omenjeno novelo je DZ sprejel minuli petek in med drugim predvideva prepoved reje kokoši v kletkah z letom 2029, prepoved kastracije pujskov brez uporabe anestezije in protibolečinskih sredstev ter obvezno označevanje mačk.

Odložilni veto na novelo zakona o zaščiti živali so državni svetniki izglasovali s 15 glasovi za in sedmimi proti. Predlagala ga je komisija državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

"Zakon ne rešuje dobrobit živali, je enostranski, parcialen, nanaša se samo na rejne živali in ne prinaša dobrobita za hišne živali," je na današnji izredni seji dejal predsednik komisije Branko Tomažič, predstavnik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije v državnem svetu.

Novela zakona o zaščiti živali predstavlja korak k učinkovitejšemu in preglednejšemu ter bolj odgovornemu sistemu varstva živali, je v imenu predlagateljice novele pojasnila vodja sektorja za zdravje in dobrobit živali na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Damjana Grobelšek.

Namen novele je po njenih besedah odpraviti pomanjkljivosti, ki so se pokazale v praksi in okrepiti mehanizme, ki omogočajo večjo sledljivost, boljšo zaščito živali in pravičnejše razdelitev odgovornosti. Kot je poudarila, predlagani zakon temelji na strokovnih podlagah, na evropskih smernicah in izkušnjah iz prakse, zavrnitev zakona pa bi pomenila zamudo pri nujnih izboljšavah, ki jih rejci živali in pa širša družba pričakujejo.

Državni svetniki so ocenili, da novela zakona v več ključnih delih ni usklajena z evropsko zakonodajo, ni izvedbeno vzdržna in nesorazmerno posega v ustavno varovanje pravice rejcev.

Državni svet je v zahtevi za ponovno odločanje o noveli izrazil pomisleke glede določbe, ki z letom 2029 prepoveduje rejo koši nesnic v obogatenih kletkah. Kot opozarja, takšna ureditev slovenske rejce postavlja v neenakopraven položaj glede na ostale evropske rejce, saj na ravni EU prepoved reje v kletkah še ni sprejeta, države članice pa da sledijo postopnemu prehodu na prosto rejo do leta 2035 ali se celo zavzemajo za možnost odloga.

V državnem svetu tako menijo, da bi moralo prehodno obdobje trajati vsaj do leta 2035 in da bi se moralo rejcem med drugim nameniti finančno nadomestilo za izgubo proizvodnje.

Ocenjujejo tudi, da obstaja velika verjetnost, da bodo trg zapolnila cenejša jajca iz držav, kjer ta rejski sistem ostaja še naprej dovoljen.

Državni svetniki imajo pomisleke tudi glede uvedbe popolne prepovedi kastracije pujskov brez uporabe anestezije in protibolečinskih sredstev. Po prepričanju državnega sveta v DZ sprejeta ureditev ne vključuje ustreznega prehodnega obdobja ter ni usklajena z veljavno evropsko zakonodajo in slovenske rejce prašičev postavlja v izrazito konkurenčno slabši položaj v primerjavi z rejci v drugih državah članicah EU, kjer ta praksa še vedno poteka.

Prav tako menijo, da bo prepoved nastanitve psov v kletkah v stanovanjskih prostorih neizvršljiva, saj pravilnik o zaščiti hišnih živali pogojev za nastanitev psov v kletkah ne ureja, spremembe pravilnika oz. sprejema novega pa novela ne predvideva.

Opozarjajo tudi na neenak položaj lastnikov hišnih živali in rejcev. Medtem ko za pasje kletke ni predpisanih minimalnih standardov in nadzor nad njihovo uporabo v stanovanjih v praksi skoraj ni mogoč, je nadzor nad rejci živali bistveno strožji, poudarjajo.

Državni svet opozarja tudi na vprašljivo učinkovitost določbe, ki predvideva obvezno označevanje mačk. Kot poudarjajo, ni jasno, v kolikšni meri naj bi obvezno čipiranje prispevalo k reševanju problematike nenadzorovanega razmnoževanja mačk.

Kot je zapisano v danes sprejeti zahtevi, lastnika namreč ni mogoče pravno zavezati k sterilizaciji oz. kastraciji mačke, kar pomeni, da obvezno označevanje samo po sebi ne zagotavlja zmanjšanja števila zapuščenih živali.

Državni svet je na današnji seji že sprejel veta na zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in na zakon o konoplji za medicinske in znanstvene namene. Odločali bodo še o vetu na zakon o gostinstvu. Zakone, na katere bo izglasovan veto, bo ob ponovnem glasovanju v DZ moralo podpreti vsaj 46 poslancev.