STA novice / Govor von der Leyen v znamenju ukrepov proti Izraelu, Ukrajine in obrambe (zbirno)

"Ustavili bomo dvostransko podporo Izraelu. Ustavili bomo vsa plačila, pri čemer to ne bo vplivalo na naše sodelovanje z izraelsko civilno družbo," je v zvezi z dogajanjem v Gazi, ki je bilo med osrednjimi poudarki njenega nagovora o stanju v uniji, povedala von der Leyen.

Poleg tega bo komisija državam članicam predlagala zamrznitev trgovinskega dela pridružitvenega sporazuma EU-Izrael ter sankcije proti skrajnim izraelskim ministrom in nasilnim naseljencem.

Von der Leyen se zaveda, da bo težko prepričati članice, med katerimi doslej ni bilo zadostne podpore za ukrepanje proti izraelskim oblastem.

Druga osrednja zunanjepolitična tema nagovora je bila nadaljnja podpora Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo, pri čemer je predsednica napovedala nadaljnjo podporo diplomatskim prizadevanjem za pravičen in trajen mir v Ukrajini. Po njenem mnenju je treba okrepiti pritisk na Rusijo, da bo sedla za pogajalsko mizo.

Pozvala je k iskanju nove rešitve za uporabo prihodkov od upravljanja ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru sankcij, da bi z njimi financirali povojno obnovo Ukrajine.

Del teh sredstev sicer unija že zdaj namenja za podporo Ukrajini, tudi na vojaškem področju. Predsednica komisije je danes napovedala, da bodo šest milijard evrov namenili za razvoj dronov v sodelovanju z ukrajinsko industrijo. Naložbe v ukrajinske brezpilotne letalnike bo sicer EU podpirala v okviru novega programa, namenjenega podpori ukrajinskim vojaškim zmogljivosti, je povedala.

EU pa mora po besedah von der Leyen krepiti tudi lastne obrambne zmogljivosti, saj mora biti pripravljena prevzeti odgovornost za lastno varnost. Potem ko je marca predstavila 800 milijard evrov vreden sveženj naložb v krepitev obrambe EU, bo komisija prihodnji mesec predstavila še načrt z natančno določenimi cilji na tem področju do leta 2030.

Pri tem je predsednica izpostavila vzhodno krilo Evrope, ki po njenih besedah zagotavlja varnost celotne Evrope in ga je zato treba podpreti.

Poleg obrambe je med ključnimi prioritetami druge Evropske komisije pod vodstvom nemške političarke, ki je mandat nastopila decembra lani, krepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva. K temu želi Bruselj prispevati s poglobitvijo evropskega notranjega trga, kar je treba po mnenju von der Leyen storiti do leta 2028.

Na gospodarskem področju je napovedala še ukrepe oziroma pobude za razvoj majhnih avtomobilov, ki bodo cenovno dostopni za Evropejce, večjo dostopnost stanovanj, povečanje domače proizvodnje energije iz obnovljivih virov ter izboljšanje položaja evropske jeklarske industrije.

Pozvala pa je tudi k razmisleku o uvedbi starostne omejitve za dostop do družbenih omrežij v EU po zgledu Avstralije. V ta namen bo vzpostavila strokovno svetovalno telo, ki ji bo do konca leta predstavilo možne nadaljnje korake na tem področju.

Opozorila je še na težave tradicionalnih medijev v EU in s tem povezane negativne posledice za demokracijo ter napovedala oblikovanje evropskega programa, namenjenega podpori neodvisnemu novinarstvu.

V nagovoru evroposlancev se je zavzela tudi za okrepitev sodelovanja med komisijo in parlamentom.

"Pripravljena sem okrepiti proevropsko demokratično večino, saj je edina, ki lahko prinese rezultate za Evropejce," je poudarila spričo razmerij moči v parlamentu, kjer se njena Evropska ljudska stranka (EPP) pri glasovanjih občasno poveže tudi s skrajno desnimi političnimi skupinami.

To je zaznamovalo tudi razpravo evroposlancev, ki je sledila več kot uro dolgemu nagovoru von der Leyen. Vodja skupine desnosredinske EPP Manfred Weber je ostro kritiziral socialiste (S&D) in jim pripisal odgovornost za krizo proevropske večine v parlamentu.

"Žal mi je, a moram vam povedati, da se je kot vaš glavni sovražnik danes pokazal vodja EPP," pa je predsednici komisije sporočila vodja S&D, Španka Iratxe Garcia Perez. EPP je pripisala tudi krivdo za nedelovanje proevropske večine.

Sopredsednik skupine Zelenih Bas Eickhout je sporočil Webru: "Če hočete enotnost, sodelujte z nami, ne s stranjo parlamenta, ki kriči." Pri tem je mislil na skrajno desnico.

Vodja skupine Renew Valerie Hayer pa je predsednici komisije sporočila, da sta večja enotnost in povezanost unije zelo odvisni od njenega vodstva.

Med temami iz govora, ki so v parlamentu naletele na največ kritik, je bil trgovinski sporazum med EU in ZDA, ki ga je pred tem von der Leyen v nagovoru zagovarjala kot najboljši možni izplen pogajanj. Predstavniki več političnih skupin so pozdravili napovedane proti Izraelu, vendar pa bi morala Evropa storiti še več.

Zaostritev njenega stališča do Izraela je medtem presenetila nekatere evropske poslance iz Slovenije, ki so sicer večinoma ocenili, da je bil predsedničin nastop v skladu s pričakovanji.

Na napovedane ukrepe Bruslja so se odzvale tudi že izraelske oblasti. Zunanji minister Gideon Sar je Evropo obtožil, da "znova pošilja napačno sporočilo, ki krepi Hamas in njegove zaveznike na Bližnjem vzhodu".