STA novice / Državni svet izglasoval veto na zakon o splošnem upravnem postopku

Državni svet je sledil oceni predlagateljev, da sprejete zakonodajne rešitve predstavljajo "nepremišljen in nesorazmeren poseg v temeljna ustavna načela in ustavno procesna jamstva, ker se znižujejo standardi pravne varnosti za posameznike, vključene v upravne postopke".

Predlagatelji veta so bili kritični do dejstva, da je na predlog zakona v postopku sprejemanja letelo več opozoril zakonodajno-pravne službe DZ, komisije DS za državno ureditev in Sodnega sveta o neskladjih sprememb z ustavo in pravnim sistemom, a so bile sporne rešitve kljub temu sprejete. "Takšno ignoriranje enotnih opozoril pravne stroke postavlja pod vprašaj spoštovanje ustavnih načel demokratičnosti in pravne države," so navedli.

Minister za javno upravo Franc Props je ob tem na seji izpostavil, da je zakon nastal v sodelovanju s pravno in upravno stroko, da pa so mnenja tudi znotraj stroke pač različna.

Novela med drugim uvaja pravico stranke, da si namesto s tolmačem v upravnih postopkih pomaga z jezikovnim pomočnikom, a po mnenju predlagateljev veta je ureditev nejasna, ne določa minimalnih zahtev glede jezikovnega znanja, organ pa lahko samovoljno ocenjuje smiselnost njegove uporabe.

Props je odgovarjal, da se z vzpostavitvijo jezikovnega pomočnika uresničuje ustavna pravica do spremljanja postopka v svojem jeziku. Če bi vsakič zagotavljali uradnega tolmača, bi s tem celoten postopek lahko bistveno otežili in ga naredili manj dostopnega.

Svetniki so zakonu očitali tudi, da ustvarja nepredvidljivost pri rokovanju z vlogami. Rok za izdajo odločbe začne teči od dneva prejema vloge in ne več od prejema popolne vloge. Hkrati se črta instrukcijski rok petih delovnih dni, v katerem je moral organ stranko pozvati k dopolnitvi vloge. "S tem se odpravlja za stranke ugodnejša pravna ureditev, ki je zagotavljala večjo previdnost in predvidljivost," menijo svetniki.

Najresnejši poseg v ustavna procesna jamstva pa po njihovi oceni predstavljajo spremembe glede ureditve vročanja. Novela namreč bistveno skrajšuje rok za nastanek fikcije vročitve, in sicer s 15 dni na zgolj sedem dni od odpreme dokumenta oziroma od takrat, ko je bil dokument puščen v predalčniku.

Sporna je zanje tudi možnost izdaje odločbe brez obrazložitve, če se stranka odpove pravici do pritožbe že pri ustni razglasitvi. Ustna seznanitev stranke ne more zagotavljati enake kakovosti obveščenosti, kot jo omogoča pisna odločba z natančno obrazložitvijo, zato je nepreklicna odpoved pritožbam, ki povzroči dokončno izgubo možnosti pravnega varstva, prekomeren poseg v ustavna procesna jamstva, menijo.

Kot zadnje pa so navedli tudi zanje sporno omejitev pravice do obrambe v postopkih, kjer se obravnavajo tajni podatki. Ta pravica se stranki v zvezi s tajnimi podatki namreč zagotovi le prek pooblaščenca, stranki pa se s tem onemogoči aktivno sodelovanje in celovita obramba, menijo.

Props je na drugi strani zagotavljal, da je osrednji cilj spremembe zakona vzpostavitev pravnih podlag za to, da bodo upravni organi lahko učinkoviteje in hitreje vodili upravne postopke, da bodo posledično stranke hitreje prejele upravno odločitev, da bodo upravni organi optimizirali svoje delovanje.

Novela po njegovem prinaša številne nujne poenostavitve postopkov, več digitalizacije, kot je možnost vlaganja vlog v elektronski obliki in elektronsko vročanje za poslovne subjekte, samodejno izdajanje potrdil iz uradnih evidenc, možnost izdaje odločbe brez obrazložitve, kjer ta ni smiselna, in hitrejše vročanje dokumentov, da državljani ne bodo več odvisni od odpiralnega časa pošt.

Zagotovil je, da odločitev za pripravo tega zakona ni bila politična, gre za strokovno odločitev, utemeljeno s slabimi izkušnjami državljanov in gospodarstva v upravnih postopkih in zakon so pripravili strokovnjaki, ne politiki.

Po seji pa je sporočil, da ga veto preseneča, saj DS med drugim zastopa prav interese gospodarstva in lokalnih skupnosti in si želi, da z vetom ne bodo zamudili priložnosti, da bi z nujno potrebnimi spremembami in posodobitvami gospodarstvu olajšali poslovanje in ljudem uresničevanje pravic.

DZ bo moral zdaj o zakonu glasovati še enkrat, pri ponovnem odločanju pa je zahtevana večina vseh poslancev, torej 46 glasov. Poslanci so novelo prejšnji teden potrdili s 45 glasovi za, 28 glasovi proti in 12 vzdržanimi.