STA novice / SOS za zrak: V malih napravah prepovedano kuriti odpadke, a dimnikarji opažajo marsikaj (tema)

Kurijo od barvanega in lakiranega lesa do gospodinjskih odpadkov

Dimnikarji na terenu ugotavljajo, da uporabniki kurijo marsikaj. "Ko gre za neustrezno gorivo, lahko povzamemo, da gre pogosto za vlažno gorivo, iverne plošče, gospodinjske odpadke, plastiko, z oljem namočen les, staro pohištvo, barvan les, kartonaste škatle, odrez iz mizarskih delavnic, ki vsebuje lepila, barve, maziva itd.," so za STA kršitve našteli na sekciji dimnikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije.

Dimnikarji s pridobljeno licenco so sicer pristojni za zagotavljanje ustreznega stanja malih kurilnih naprav, tako z vidika varnosti kot glede dovoljene obremenitve okolja. Opravljajo redne preglede ter čiščenje peči in dimnikov, pa tudi meritve dimnih plinov.

Kadar dimnikar ugotovi pomanjkljivosti, uporabniku predlaga ukrepe in rok za njihovo odpravo. Po preteku roka preveri, ali je uporabnik navodila upošteval in če jih ni, o tem obvesti pristojno inšpekcijo. Šele v tem primeru lahko odpravo pomanjkljivosti odredijo inšpektorji, so za STA pojasnili na inšpektoratu za okolje in energijo.

Uredbe jasno določajo, kaj se sme kuriti

Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih kurilnih naprav med dovoljena trda goriva za ogrevanje prostorov in sanitarne vode uvršča naravni les v vseh oblikah. Poleg drv sem sodijo tudi žagovina, kosi in odrezki lesa, lubje ali storži, briketi in peleti iz biomase, lesni ostanki, ki nastajajo pri obdelavi in predelavi lesa, premog ter briketi in koks iz premoga, a le, če masni delež žvepla v gorivu ne presega enega odstotka.

Dovoljena je tudi uporaba barvanega ali lakiranega lesa, ivernih in vlaknenih plošč ter drugih lepljenih izdelkov, če vsebnost katerekoli nevarne snovi v ostankih ne presega mejne vrednosti onesnaževala za več kot 25 odstotkov in so pri tem vsebnosti ostalih onesnaževal znotraj predpisanih mejnih vrednosti za ostanke iz neonesnažene biomase.

Kot poudarjajo na inšpektoratu, morajo biti drva tudi dovolj suha. Masni delež vode ne sme presegati 20 odstotkov, razen če se gorivo uporablja v napravah, ki so po navedbah proizvajalca primerne za gorivo z večjo vsebnostjo vode.

Uporaba neustreznega goriva se sicer opazi po vonju v okolici in tudi po barvi dima. "Pri kurilni napravi, ki ima ustrezno zgorevanje in ustrezen les, dima praktično ne boste videli. Omeniti velja tudi, da v sodobnih centralnih kotlih ali novih enosobnih pečeh uporabniki ne bodo kurili neustreznega energenta, saj pazijo na kurilno napravo, pri starejših pa je praksa lahko tudi zelo ekstremna," so opozorili pri sekciji dimnikarjev.

V sekciji dimnikarjev opozarjajo tudi na problem zastarele tehnologije v kurilnih napravah. Te so sicer lahko letos proizvedene in letos vgrajene, a zaradi zastarelosti tehnologije prispevajo k večjemu onesnaževanju zraka, so pojasnili.

Kršitve pri kurjenju težko dokazati, kazni do 5000 evrov

Uredba o pregledih, čiščenju in meritvah na malih kurilnih napravah v primeru uporabe nedovoljenega goriva za fizične osebe določa denarno kazen od 60 do 100 evrov. Precej višje, med 2000 in 5000 evri, so po uredbi o emisiji snovi v zrak iz malih kurilnih naprav predpisane kazni, kadar so za kršitev odgovorne pravne osebe ali samostojni podjetniki.

Kršitve glede malih kurilnih naprav se praviloma nanašajo na kurjenje goriv, ki niso dovoljena za posamezno vrsto naprave oziroma ne izpolnjujejo predpisanih okoljskih zahtev, kot npr. kurjenje odpadkov ali uporaba lesnih ostankov brez izvedenih meritev nevarnih snovi v lesnih ostankih.

Inšpektorat sicer najpogostejše kršitve ugotavlja v zvezi z neizvajanjem dimnikarskih storitev, medtem ko se v praksi le kakšna desetina prijav nanaša na emisije iz malih kurilnih naprav.

To potrjuje tudi podatek, da je bilo v zadnjih petih letih na podlagi zakona o dimnikarskih storitvah izdanih 650 odločb o prekršku, od tega kar 557 zaradi neizpolnjevanja obveznosti zagotavljanja dimnikarskih storitev, ki so lažje ugotovljive in dokazljive.

Podjetja in samostojni podjetniki so zavezani uredbi o emisiji snovi v zrak iz malih kurilnih naprav, ki kot prekršek opredeljuje ravnanja v okviru opravljanja dejavnosti, med drugim kurjenje goriv, ki niso dovoljena za posamezno vrsto naprave oz. ne izpolnjujejo predpisanih okoljskih zahtev. Takšen primer je uporaba lesnih ostankov brez izvedenih predpisanih meritev nevarnih snovi v teh ostankih.

Na inšpektoratu opozarjajo, da je v praksi te kršitve pogosto težko dokazati, saj kršitelji neustrezno gorivo ponavadi uporabljajo zgolj občasno, posledice pa so kratkotrajne in brez neposrednih vidnih dokazov ob nadzoru.

Inšpekcija izvaja tudi izredne inšpekcijske nadzore, predvsem v primeru prejetih prijav zaradi suma uporabe nedovoljenega goriva ali zaradi neustreznih emisij iz malih kurilnih naprav. Če inšpektorji v postopku ugotovijo kršitve, lahko uporabo tudi prepovejo.

Uporabniki morajo sicer za vse male kurilne naprave, ne glede na vrsto goriva, opravljati preglede redno enkrat letno. Izjema so le naprave na plinasto gorivo do šestega leta starosti, te morajo biti pregledane enkrat na dve leti.

V sekciji dimnikarjev pri OZS sicer opozarjajo, da težave pri nadzoru kurjenja nastajajo tudi zato, ker je bil leta 2017 na področju dimnikarskih storitev uveden tržni sistem.

"Torej trg na storitvah, ki naj bi izvajale nadzor. Kar pa je povsem nerealno in nemogoče izvesti. Če damo primer: dimnikarstvo je sedaj tako (ne)urejeno, kot da bi na področju vozil od vulkanizerja pričakovali, da bo stranki najprej zamenjal pnevmatike, če pa bo med menjavo opazil, da imajo premajhen profil, pa bo to prijavil inšpekciji oz. policiji," so ponazorili v sekciji dimnikarjev.