STA novice / Varuh opozarja na trajne sistemske pomanjkljivosti pri odpravljanju rasne diskriminacije

Varuh ugotavlja, da Slovenija še vedno ni sprejela celovite protidiskriminacijske strategije, prav tako ni vzpostavila učinkovitega, pravno skladnega in sistematičnega zbiranja razčlenjenih podatkov o etnični pripadnosti, kar predstavlja oviro za učinkovito oblikovanje in vrednotenje politik enakosti, so navedli v sporočilu za javnost.

Varuh kot posebej zaskrbljujoč izpostavlja položaj romske skupnosti. Opozarja na nadaljnjo prostorsko segregacijo, neurejen pravni status številnih naselij ter pomanjkljiv dostop do osnovne infrastrukture, vključno s pitno vodo, elektriko in sanitarnimi pogoji. Kljub posameznim ukrepom ostajajo velike razlike pri dostopu do izobraževanja, zdravstva in zaposlovanja, pri čemer so romski otroci in ženske še posebej izpostavljeni večplastni diskriminaciji. Posebno skrb vzbujajo tudi pojavi zgodnjih in prisilnih porok ter nezadostno učinkoviti mehanizmi njihovega preprečevanja, so zapisali pri Varuhu.

V obdobju 2025-2026 Varuh zaznava tudi okrepitev varnostno naravnanih politik in javnega diskurza, ki v določenih primerih vodita v kolektivno stigmatizacijo romske skupnosti ter povečujeta tveganje posredne diskriminacije. "Sprejeti ukrepi, vključno z ukrepi po zakonu o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, ki omogočajo tudi posege v socialne prejemke, lahko nesorazmerno prizadenejo socialno najranljivejše skupine," so navedli v sporočilu za javnost. Varuh ob tem poudarja, da mora država varnostne izzive obravnavati na način, ki spoštuje načela sorazmernosti, nediskriminacije in varstva človekovega dostojanstva.

Na področju migracij so izpostavili pomembne pomanjkljivosti, skrb po njihovem vzbujajo predvsem dolgotrajni upravni postopki, pravna negotovost glede statusa prebivanja ter pomanjkljivi procesni standardi v postopkih po Dublinski uredbi. Varuh ob tem opozarja tudi na pojav večplastne in intersekcijske diskriminacije, na kar so po njihovih navedbah posebej opozorile nevladne organizacije, zlasti v primerih, kjer se etnična pripadnost prepleta z drugimi osebnimi okoliščinami, vključno s spolno usmerjenostjo, spolno identiteto in migracijskim statusom.

Varuh opozarja tudi na nezadostno prepoznavanje žrtev trgovine z ljudmi, zlasti v primerih prisilnega beračenja, odsotnostjo celovitega sistema zaščite mladoletnikov brez spremstva ter omejenim dostopom določenih skupin tujcev do zdravstvenega varstva in socialne zaščite.

Delno nerešeno po njegovih navedbah ostaja tudi vprašanje oseb, izbrisanih iz registra stalnega prebivalstva. Kljub sprejetim ukrepom določena skupina oseb še vedno nima urejenega statusa oziroma učinkovitega dostopa do osnovnih pravic, vključno s socialno varnostjo in zdravstvenim varstvom. Odsotnost celovitih podatkov in dodatnih zakonodajnih rešitev otežuje popolno odpravo posledic izbrisa, ugotavlja Varuh.

Na področju sovražnega govora in kaznivih dejanj iz sovraštva Varuh ugotavlja razkorak med normativno ureditvijo in njeno dejansko uporabo. Kljub zakonodajnim spremembam ostaja število kazenskih pregonov in obsodb nizko, praksa pa neenotna. Ob tem opozarja tudi na pomanjkanje celovite strategije za preprečevanje sovražnega govora ter na omejeno učinkovitost obstoječih nadzornih mehanizmov, vključno v digitalnem okolju.

Varuh izpostavlja tudi, da v Sloveniji še ni vzpostavljen neodvisen mehanizem za nadzor nad ravnanjem policije, kar predstavlja pomembno vrzel z vidika zagotavljanja odgovornosti in preprečevanja morebitnih zlorab, tudi v primerih, kjer bi lahko bil prisoten diskriminatorni motiv.

Poročilo bodo obravnavali v okviru 117. zasedanja CERD, ki bo potekalo med 13. aprila in 1. majem 2026 v Ženevi. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, varuhinja Simona Drenik Bavdek posebej poudarja, da je od zadnjega ocenjevanja Slovenije pred tem odborom minilo približno deset let, kar dodatno izpostavlja pomen presoje napredka ter ugotavljanja trajnih sistemskih pomanjkljivosti v tem obdobju.