STA novice / Stevanović s podporo desnice novi predsednik DZ (zbirno)

Stevanović je bil izvoljen v prvem krogu z 48 glasovi za, 29 proti, dve glasovnici sta bili neveljavni. Vložitev njegove kandidature so poleg poslancev njegove stranke podprli še trije poslanci NSi in trije poslanci SDS. Resni.ca ima namreč v DZ le pet poslancev, za kandidaturo jih je potrebovala 10, za izvolitev za predsednika DZ na tajnem glasovanju pa Stevanović 46.

V levi sredini so njegovemu imenovanju nasprotovali. V Levici in Vesni ter SD glasovnic niso prevzeli, v Svobodi so glede na izjave glasovali proti. Tako računica pokaže, da so ga poleg njegovih poslancev podprli v SDS, trojčku NSi, SLS in Fokus ter Demokratih.

Stevanović je v nagovoru poslancev po izvolitvi dejal, da funkcijo prevzema "z jasnim zavedanjem, da dvorana DZ ni prostor, kjer zmagujejo posamezniki ali stranke, je prostor, kjer mora zmagovati Slovenija". Prepričan je, da politika prihodnosti ne more biti politika izključevanja.

Slovenija ni samo ideja, Slovenija so ljudje - ljudje, ki so nam dali mandat, ljudje, ki od nas ne pričakujejo popolnosti, pričakujejo pa poštenost, ne pričakujejo čudežev, pričakujejo pa trud in predvsem pričakujejo, da jih ne pozabimo takoj po tistem, ko se zaprejo volišča, je dodal.

V izjavi za medije pa je dodal, da danes niso "niti obrisali niti orisali nobene koalicije", ampak so izvolili samo prvega med enakimi. "To ne pomeni niti za bližnjo niti za neko daljno prihodnost popolnoma nič," je zatrdil. Ponovil, da se ne vidijo ne v vladi Janeza Janše ne Roberta Goloba. Po njegovih besedah so pripravljeni podpreti tako Janševo kot Golobovo vlado, če "se zagotovi zadostno število glasov in če uskladijo programska izhodišča z našimi".

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v čestitki Stevanoviću zapisala, da položaj nosi veliko odgovornost do demokratičnih procesov, institucij ter vseh državljank in državljanov. Zaželela mu je, da bo svoje poslanstvo opravljal nesebično, v duhu spoštovanja demokracije, ustavnega reda in kulture dialoga.

V DZ pa so bila mnenja deljena. Z izvolitvijo Stevanovića na čelo DZ se je po besedah prvaka SDS Janeza Janše izkazalo, da je zadnja štiri leta oblast imela koalicija, ki ne zna šteti. "Zato smo tudi tam, kjer smo," meni. Ocenil je, da so "neka razmerja jasna", a še ne popolnoma. Kaj bo iz tega, pa bo jasno v prihodnjih dneh, je dejal o oblikovanju nove koalicije.

Da je v realni politiki treba znati šteti do 46, je dejal tudi vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj in dodal, da je Stevanović segel še čez to mejo. V NSi sicer njegovo izvolitev vidijo kot še en korak proti razvojni koaliciji, upajo pa, da tudi proti desnosredinski vladi. Stevanović je po njegovih besedah dobil njihovo podporo, "ker je lahko v tem trenutku povezal politične sile".

Predsednik stranke Demokrati Anže Logar je dejal, da so glasovali za kandidata, ki omogoča, da postopek imenovanja naslednje vlade lahko teče naprej. V tem trenutku imajo na mizi samo ponudbo Gibanja Svoboda, o sestavi nove vlade pa se je pripravljen pogovarjati z vsemi, je dejal. Poslanska skupina je glasovala enotno, kar je po njegovem dober pokazatelj enotnosti tudi za pogajanja o prihodnji vladi. Poslanska skupina je raznobarvna, tako bodo tudi vsako vlado, v katero bodo vstopili "razbarvali", je odgovoril na vprašanje, ali bodo, kot so napovedovali pred volitvami, vztrajali pri tem, da vstopijo le v raznobarvno vlado.

Bistveno bolj slabe volje so bili na levem polu. Premier, ki opravlja tekoče posle in prvak Gibanja Svoboda Robert Golob je v odzivu zapisal, da danes ni slab dan le za politiko, ampak tudi "za zaupanje ljudi v besedo, v integriteto in v temeljno poštenost tistih, ki so izvoljeni, da jih zastopajo". "S podporo Janeza Janše, Žana Mahniča in ostalih poslancev SDS je bil na vrh DZ postavljen človek, ki že pet let ponavlja, da z Janšo ne bo nikakor in nikoli politično sodeloval," je navedel.

Začasni vodja poslancev Svobode Borut Sajovic meni, da je bila izvolitev Zorana Stevanovića na čelo DZ "eklatanten primer politične korupcije, kako nekoga pridobiti za svoje cilje". Dodal je, da bi si po 35-letni zgodovini države zaslužili več enotnosti in povezovanja, da bi na ključne funkcije umestili ljudi z največ znanja, modrosti in izkušenj.

Predsednik SD Matjaž Han je po izvolitvi Stevanovića za predsednika DZ dejal, da je sestavljena nova koalicija, ki ima potencialno 48 glasov. "Začela se je zgodba nove vlade. Med nami je jasno sporočilo, da se odpravljamo v opozicijo," je povedal. Po njegovih besedah levosredinske stranke 48 glasov ta trenutek nimajo.

Da je bila izvolitev Zorana Stevanovića za predsednika DZ stresni test dostojnosti in vesti slovenske politike, pa meni sokoordinator Levice Luka Mesec. "Slovenska politika je na tem stresnem testu padla in pripravite se, težki časi prihajajo," je povedal v izjavi po izvolitvi Stevanovića.

Da izvolitev Stevanovića najverjetneje kaže na to, da se bo v naslednjih tednih oblikovala desnosredinska vlada, sta bila v pogovoru za STA enotna tudi politična komentatorja Rok Čakš in Aljaž Pengov Bitenc. Čakš sicer meni, da Resni.ca ne bo del te vlade, ampak konstruktivna opozicija. Za prvaka Gibanja Svoboda Roberta Goloba pa so ob Stevanovićevi izvolitvi koalicijska pogajanja postala neskončno bolj komplicirana, meni Pengov Bitenc.

Po poročanju Večera so Stevanovićevo izvolitev pred državnim zborom proslavljali tudi z ruskimi zastavami.

Deseti sklic DZ, izvoljen na državnozborskih volitvah 22. marca, je sicer delo začel s potrditvijo poslanskih mandatov. Na glasovanju je bilo prisotnih 89 poslancev, 62 poslancev je glasovalo za in nihče proti. Vzdržanih je bilo 27 poslancev SDS, glasovanja se ni udeležil predsednik SDS Janez Janša.

Državni zbor je na današnji seji odločal o potrditvi vseh poslanskih mandatov skupaj. Mandatno-volilna komisija je namreč na seji pred tem DZ predlagala, naj potrdi vseh 90 poslanskih mandatov. Ugovorov zoper mandate niso prejeli, so pa v SDS napovedali pritožbo na ustavno sodišče glede zakona o volitvah.

S potrditvijo mandatov je deseti sklic državnega zbora tudi uradno ustanovljen, dosedanjemu pa je mandatna doba prenehala. Danes se je s čela parlamenta poslovila dosedanja predsednica Urška Klakočar Zupančič, ki tudi sicer zapušča politični parket. V nagovoru uvodnem delu seje je ocenila, da bo prihodnji mandat glede na mednarodno dogajanje poln zahtevnih izzivov. Tako za novoizvoljene poslance ne bo veliko časa za učenje, je poudarila.

Dotaknila se je tudi vprašanja integritete. Kot ocenjuje, je v politiki včasih premalo integritete, "nekateri jo izgubijo s prihodom, drugi jo pridobijo z odhodom," je sklenila. Novoizvoljenim poslancem je zaželela uspešno delo in jim zaželela, da bodo pri sprejemanju odločitev glasovali po svoji vesti in s trdnim namenom, da delujejo v dobro ljudi.

Vlada Roberta Goloba pa bo do imenovanja nove vlade opravljala tekoče posle.