STA novice / Študentska organizacija zadržana do predloga uvedbe študentskega s. p. (dopolnjeno)

V ŠOS sicer pobude za spodbujanje podjetnosti in podjetništva med mladimi podpirajo in pozdravljajo. Mladi so kreativni in imajo ideje, ki bi lahko prerasle v resen posel, zato je spodbujanje mladih k razvijanju podjetniških in poslovnih idej koristno, so zapisali v današnjem sporočilu za javnost.

Ostro pa so proti spreminjanju zakonodaje na področju študentov brez njihovega sodelovanja. Predlog, ki ga v zakonodajo vlagajo poslanci NSi, SLS in stranke Fokus Marka Lotriča, Demokrati in Resni.ca zaradi pomanjkanja predhodnega posvetovanja prinaša tveganje za slabšanje socialnega položaja študentov, zato so do njega zadržani.

Opozorili so, da področju trga dela trenutno veliko s. p. predstavlja obvod od spoštovanja delovne zakonodaje in nadomešča redne zaposlitve. Samostojni podjetniki so bolj podvrženi tveganim situacijam, manjša je socialna varnost, zaradi nižjih davkov in prispevkov je na slabšem tudi država, so prepričani.

Rešitve ta takšne razmere na trgu dela ni, zato preslikava pomanjkljive ureditve tudi na študentsko populacijo po mnenju ŠOS predstavlja tveganje za mlade v izobraževanju. Skrbi jih, da bi delodajalci tudi od mladih v izobraževanju zahtevali odprtje s. p. s tem pa zmanjšali njihovo socialno varnost.

Pomanjkljivim rešitvam bi se po njihovem mnenju lahko izognili, če bi jih vključevali v pripravo zakonodaje, so dodali.

Na te navedbe so se z odprtim pismom vodstvu ŠOS odzvali v Mladi Sloveniji, podmladku NSi. Ob trditvah ŠOS so presenečeni. Zapisali so, da so konec avgusta in v začetku septembra lani pristopili k vzpostavitvi dialoga s takratnim vodstvom študentske organizacije prav na temo študentskega s. p., vendar pa, kot pravijo, kljub poskusom uskladitve termina za srečanje, na strani ŠOS ni bilo zadostne pripravljenosti na sestanek.

V ŠOS so sicer v svojem današnjem odzivu na zakonski predlog poudarili tudi, da lahko osebe z registrirano dejavnostjo že zdaj brezplačno redno študirajo, enako kot vsi državljani, imajo pa omejen le dostop do pravic iz statusa študenta. Ob tem v študentski organizaciji poudarjajo, da imajo študenti tudi možnost ustanovitve lastne družbe z omejeno odgovornostjo, v okviru katere lahko opravljajo dejavnost in kot lastniki obdržijo pravice, ki izhajajo iz statusa študenta.

Predlog zakona o uvedbi študentskega samostojnega podjetnika je t. i. tretji blok strank vložil skupaj s predlogom zakona o interevtnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki vsebuje niz ukrepov na področju davkov in drugih obveznih dajatev, pa tudi zdravstvenega in pokojninskega sistema.

Predlagatelji glede študentskega samostojnega podjetnika predlagajo sistema, ki je v temeljnih značilnostih povzet po belgijskem zgledu. Glavne značilnosti so bistveno zmanjšana obveznost plačila prispevkov do določenega praga prihodkov ter ohranitev ugodnosti, ki izhajajo iz študentskega statusa, piše v zakonskem predlogu, ki je že vložen v DZ.

Študentski s. p. bi bil tako po tem predlogu do prihodkov v višini letne minimalne plače v enakem položaju kot popoldanski s. p. Ohranil bi tudi ugodnosti iz študentskega statusa.

Če pa bi presegel prihodke v višini letne minimalne plače, bi bil v enakem položaju kot "polni" samostojni podjetnik, ohranil pa bi ugodnosti, ki izhajajo iz študentskega statusa.

Študentski s. p. bi bil zavezan za plačevanje pavšalov za zavarovanje za invalidnost in smrt in za poškodbo pri delu in poklicno bolezen ter prispevka za dolgotrajno oskrbo.

Tako kot popoldanski s. p. tudi študentski s. p. na podlagi opravljanja dejavnosti ne bi bil vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje ter zato tudi ne bi plačeval prispevkov. Vendar bi to veljalo zgolj, če njegovi letni prihodki ne presegajo višine letne minimalne plače. Če bi presegel to mejo, bi se moral iz svoje dejavnosti obvezno polno zavarovati enako kot ostali samostojni podjetniki.

To velja tudi za vključitev v obvezno zdravstveno zavarovanje - če bi presegel mejo, ne bi bil več zavarovan po svojih starših.

Lahko pa bi koristil ukrep, ki že velja za vse samostojne podjetnike, po katerem bi plačal prispevke, znižane za 50 odstotkov v prvem letu ter za 30 odstotkov v drugem letu poslovanja.