STA novice / Bruselj zaradi energetske krize v pripravo prožnejših pravil na področju državnih pomoči (dopolnjeno)

"Od začetka konflikta pred 44 dnevi se je naš račun za uvoz fosilnih goriv zvišal za več kot 22 milijard evrov," je po razpravi kolegija evropskih komisarjev o posledicah bližnjevzhodnega konflikta za evropsko gospodarstvo zgodaj popoldne povedala von der Leyen. Dodala je, da tudi ob takojšnji ustavitvi spopadov na Bližnjem vzhodu, kjer je sicer trenutno v veljavi krhko premirje, motnje v dobavi energentov ne bodo takoj odpravljene.

Napovedala je, da bo Bruselj še ta teden začel posvetovanje s članicami o prožnejših evropskih pravilih na področju dodeljevanja državnih pomoči gospodarstvu.

"To daje državam članicam več prostora za začasno podporo v obliki državnih pomoči najbolj izpostavljenim sektorjem. Moj cilj je, da bi ta začasni okvir za državne pomoči sprejeli še ta mesec," je povedala.

Komisija je nato drevi državam članicam posredovala osnutek predloga prožnejših pravil, s čimer je začela posvetovanje z njimi. S tem začasnim in ciljno usmerjenim okvirjem želi nasloviti posledice krize v gospodarskih sektorjih, kot so kmetijstvo, ribištvo in cestni transport.

Države članice bi lahko glede na osnutek predloga s pomočjo pokrile del zvišanja cen za gorivo ali gnojila glede na cene pred 28. februarjem, ko se je začela vojna na Bližnjem vzhodu. Osnutek pa predvideva tudi poenostavljen ukrep, ki bi omogočil omejen znesek pomoči na podjetje.

Poleg tega Bruselj predlaga zvišanje največje intenzivnosti pomoči za stroške elektrike za energetsko intenzivne industrijske sektorje v obstoječem okvirju državnih pomoči, vezanem na dogovor o čisti industriji.

Glede ukrepov članic v podporo gospodarstvu in državljanom pri soočanju z visokimi cenami energije je sicer predsednica komisije v popoldanski izjavi poudarila, da morajo biti ti hitri, ciljno usmerjeni in začasni.

Evropska komisija bo po besedah von der Leyen v odziv na energetsko krizo sredi prihodnjega tedna predstavila širši nabor takojšnjih ukrepov, ki bodo med drugim namenjeni okrepitvi usklajevanja med članicami. Bruselj želi okrepiti usklajevanje na področjih skupnega naročanja energentov, polnjenja skladišč plina in sproščanja zalog nafte, je povedala.

Ukrepe bodo v četrtek in petek prihodnji teden na neformalnem zasedanju na Cipru, v ospredju katerega bo bližnjevzhodni konflikt, obravnavali voditelji držav članic unije.

Kot je danes še povedala predsednica komisije, pripravljajo tudi dolgoročnejše ukrepe, ki bodo bolj strukturni. Maja bodo predstavili predlog pravne podlage, namenjene znižanju dajatev na elektriko, julija pa predlog reforme sistema trgovanja z izpusti toplogrednih plinov (ETS).

Države članice je obenem pozvala, naj bolje izkoristijo evropska sredstva, vključno s kohezijskimi, za vlaganje v električna omrežja, skladišča in baterije. Potrebnega pa je tudi več zasebnega kapitala, zaradi česar bo komisija organizirala investicijsko konferenco, namenjeno okrepitvi zasebnih naložb v omenjena področja.

V odzivu na aktualno dogajanje na Bližnjem vzhodu pa je von der Leyen pozvala k ponovni vzpostavitvi svobode plovbe prek Hormuške ožine, ki je ključna za prevoz energentov, in spoštovanju suverenosti Libanona.