STA novice / Direktiva o preglednosti plačil po mnenju ekonomista Kašeta priložnost in izziv

Direktiva, ki jo mora Slovenija v nacionalni pravni red prenesti do junija, naj bi prispevala k boju proti diskriminaciji pri plačilu in pomagala odpraviti plačno vrzel med spoloma v EU. Na evropski ravni je ta vrzel v povprečju nad 10 odstotki, v Sloveniji pa po najnovejših podatkih državnega statističnega urada pri približno treh odstotkih.

"Seveda pa to ne pomeni, da v posameznih dejavnostih oziroma v posameznih sektorjih te razlike niso večje. Tudi v Sloveniji imamo določene dejavnosti, kjer je ta vrzel tudi nad 20 odstotki v pozitivno smer in nad 10 odstotki v negativno," je za StudioEF, skupni projekt Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in STA, dejal Kaše.

Podjetjem z več kot 100 zaposlenimi direktiva nalaga tudi obvezno poročanje o razliki v plačilu med spoloma. Pogostost poročanja bo odvisna od števila zaposlenih. Poročanje samo po sebi po Kašetovem mnenju ne prinaša velikih koristi, lahko pa sproži pomembne signale in dinamiko.

"Sproži lahko razpravo o plačnih modelih in plačnih sistemih ter o tem, ali so ti v določeni organizaciji oblikovani pravično. V tem vidim največjo korist, saj se lahko na podlagi tega ti sistemi spreminjajo in izboljšujejo," je dejal.

Poročanje samo po sebi pa je lahko tudi problematično, saj so vrzeli v plačilih zares primerljive samo znotraj zelo podobnih organizacij v isti dejavnosti, je izpostavil.

V povezavi z direktivo se pojavlja tudi ukrep obvezne javne objave začetne plače ali plačnega razpona v oglasu za delo. Po Kašetovem mnenju gre za enega najboljših ukrepov, povezanih z direktivo, saj omogoča učinkovitejša pogajanja v zaposlitvenem postopku, obenem pa predstavlja razmeroma majhno administrativno obremenitev.

"Tudi glede na razmere v Sloveniji, ker podrobnejše informacije o plačah za razliko od nekaterih večjih trgov mogoče niso na voljo takoj, se mi zdi, da lahko to dejansko prinese precej pozitivne rezultate," je dejal.

Eno od nesoglasij med delodajalskimi in sindikalnimi organizacijami v zvezi s to direktivo predstavlja vprašanje, v kakšnih okvirih jo implementirati v nacionalno zakonodajo. Na delodajalski strani menijo, da bi morali direktivo implementirati zgolj v minimalnih okvirih, v sindikalnih vrstah pa bi minimalne določbe nadgradili na način, da bi v nacionalni zakonodaji zagotovili višje standarde.

Po Kašetovem mnenju je direktiva že sama po sebi zelo kompleksna z veliko zahtevnimi podrobnostmi, zato se mu dodatne zahteve ne zdijo potrebne. "Če bo ta zadeva implementirana, bo to že kar zanimiv dosežek z vidika evropskih pogajalcev," je dejal. Poleg tega to področje naslavljajo tudi nekatere druge direktive, je dodal.

Implementacija direktive se bo razlikovala za organizacije zasebnega in javnega sektorja. Izpostavil je predvsem omejitve, ki jih imajo pri vrednotenju delovnih mest organizacije javnega sektorja, saj se plačni sistem javnega sektorja oblikuje na centralni ravni.

"Direktiva recimo nalaga, da je treba v primeru presežnih vrzeli v plačilih uvesti določene aktivnosti. Če škarij in platna nimaš v svojih rokah, se boš tega težko lotil. Po drugi strani lahko na primer pride do različnega vrednotenja enakih delovnih mest v različnih šolah," je dejal.

Poudaril je, da ima javni sektor že zdaj plačno preglednost na višji ravni, na ravni posameznika, saj so podatki o višini plač v javnem sektorju javni.