STA novice / Na seji kolegija predsednika DZ oster spopad glede sindikatov

Kolegij predsednika DZ Zorana Stevanovića je danes predlog sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije sprejel brez razprave, v zvezi s skrajšanim postopkom obravnave predloga novele zakona o delovnih razmerjih, ki delodajalcem ukinja obveznost odtegovanja sindikalnih članarin neposredno od plač zaposlenih, pa so padale ostre besede.

Vodja poslancev Svobode Nataša Avšič Bogovič je opozorila, da so poslanci SDS in NSi predlog vložili, potem ko so sindikati izrazili ostro nasprotovanje interventnemu zakonu in, da bi ga zaustavili, zbrali več kot 47.000 podpisov v podporo pobudi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o njem. "Gre torej za potezo iz maščevalnosti in za povračilni ukrep," je ocenila.

Prepričana je, da se na ta način udejanja t. i. madžarski model slabitve moči sindikatov pod vlado Viktorja Orbana. Na Madžarskem je leta 2024 prišlo do ukinitve avtomatskih odtegljajev članarin v javnem sektorju in do popolne prepovedi sindikalnega organiziranja v oboroženih silah, že leta 2021 pa tudi do prepovedi kolektivnega pogajanja za nekatere poklice v javnem sektorju, na primer v zdravstvu, je povzela. "Sindikate, če ne bodo pridni in ubogljivi, čakajo ukrepi iz Orbanovega priročnika," se boji.

Vodja poslanske skupine Levica in Vesna ter sokoordinator Levice Luka Mesec je izpostavil, da je bila Slovenija v devetdesetih letih prejšnjega stoletja zamišljena kot država, ki se postavlja okoli socialnega dialoga. "Pomembne družbenoekonomske spremembe naj bi se dogajale skozi dogovor med vlado, gospodarstvom in sindikati," je izpostavil. Predlog novele zakona o delovnih razmerjih pa gre mimo socialnega dialoga in javne razprave, je pristavil.

Pred "hitenjem, histerijo in maščevalnostjo" je posvarila tudi vodja poslanske skupine SD Meira Hot. Kot je navedla, spremembe temeljnega zakona za urejanje delovnih razmerij zahtevajo širšo razpravo in redni postopek. S predlogom se po njenih besedah slabi organiziranost delavcev, "to pa je v nasprotju z usmeritvami Evropske komisije, ki poudarja pomen krepitve socialnega dialoga, kolektivnega dogovarjanja in avtonomije socialnih partnerjev". Ponovila je, da se v SD zavzemajo za vpis socialnega dialoga v ustavo, da se ga ne bi več kršilo.

Ne spreminja se veliko materije, je odločitev za skrajšani postopek v imenu predlagateljev utemeljila vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec in zavrnila očitke o omejevanju delovanja sindikatov. "Gre za to, da naj članarino plačuje tisti, ki jo želi, tistemu sindikatu, ki jo želi. Nihče ne pravi, da nekdo ne sme biti član sindikata, da naj ne plača, da ne sme stavkati, da ne sme podpisati ali zbirati podpisov proti kateremukoli zakonu," je zatrdila.

Novi opoziciji je ob tem očitala, da je v preteklosti sama "črno na belem omejila stavko" zdravniškega sindikata Fides, s tem ko je razširila obseg storitev, ki jih morajo zdravniki opraviti v tem času.

Vodja poslanske skupine NSi, SLS in Fokus Janez Cigler Kralj je medtem nanizal več argumentov v prid spremembam zakona. Izpostavil je, da sistem obveznega ali prisilnega članstva v katerikoli organizaciji zasebnega prava v 21. stoletju v sodobni demokratični družbi ni primeren. Poleg tega mora biti članstvo v sindikatih anonimno, če delodajalec prek svojega računovodstva neposredno odvaja članarino sindikatu, pa je seznanjen s tem, da je nek delavec včlanjen v sindikat, zaradi česar lahko pride do pritiskov nanj. Ob tem se je zavzel še za poseg v zakon o reprezentativnosti sindikatov, da se na novo pregleda, kateri sindikati so reprezentativni.

Vodja poslanske skupine Resnica Katja Kokot je medtem predstavila stališče predsednika nereprezentativnih Sindikatov Podravja Milana Mesariča, kjer podpirajo tako interventni zakon kot spremembe zakona o delovnih razmerjih. Mesarič se je med drugim zavzel za ukinitev Ekonomsko-socialnega sveta, kjer da sindikalne organizacije "le mešajo meglo in dokazujejo svojo nesposobnost".