STA novice / Bruselj: Finančne posledice pridružitve Črne gore EU bodo zanemarljive

Komisija je danes predstavila t. i. finančni sveženj za Črno goro, ki bo omogočil čim bolj nemoteno vključitev te države kandidatke v evropski proračun, ko bo enkrat postala članica.

Če bo Črna gora v EU vstopila 1. januarja 2028, kar je njen cilj, bodo po ocenah Bruslja finančne posledice njene pridružitve za dolgoročni proračun unije 2028-34 znašale 3,189 milijarde evrov. Pri tem so viri na komisiji pojasnili, da bodo 1,085 milijarde evrov zgolj prenesli iz dela proračuna, namenjenega zunanjemu delovanju, v del, namenjen članicam EU.

Poleg tega skupni izračun ne upošteva dejstva, da bo tudi Črna gora kot članica prispevala v skupni proračun. Prispevek bo po ocenah virov znašal približno 75 milijonov evrov na leto oziroma 525 milijonov v sedmih letih.

Neto dodatni stroški za obstoječe članice EU bodo tako po izračunu neimenovanega uradnika komisije znašali največj 500 milijonov evrov v sedmih letih.

Vsi izračuni temeljijo na skoraj 2000 milijard evrov vrednem predlogu MFF 2028-34, ki ga je komisija predstavila julija lani. O njem se države članice še pogajajo, tako da bo končni obseg proračuna verjetno nižji, kar bo vplivalo tudi na sredstva za Črno goro.

Danes predstavljeni finančni sveženj bo podlaga za pogajanja držav članic in Črne gore o zadnjem poglavju v okviru pristopnih pogajanj, ki obravnava finančne in proračunske zadeve.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ob predstavitvi svežnja poudarila, da gre za nov pomemben korak zahodnobalkanske države kandidatke na njeni poti v unijo. Evropska komisarka za širitev Marta Kos pa je dejala, da bo omogočil kontinuiteto od prvega dne njenega članstva.

Črna gora, ki je pogajanja začela leta 2012 in je med vsemi kandidatkami najbližje članstvu, je doslej zaprla 16 od skupno 33 pogajalskih poglavij. Cilj črnogorskih oblasti je, da bi pogajanja končali še letos, v EU pa vstopili leta 2028.

V Bruslju so ob tem podali tudi neuradno oceno o finančnih posledicah pridružitve vseh šestih zahodnobalkanskih držav in Moldavije uniji. Če bi se vse pridružile 1. januarja 2028 - kar se sicer ne bo zgodilo -, bi to evropske davkoplačevalce v obdobju do konca leta 2034 stalo dodatnih osem milijard evrov, so nizek strošek širitve unije ponazorili viri pri EU.