STA novice / Varuh v primeru priznanja invalidnine ugotovil kršitve več ustavnih pravic

Kot so navedli, se je pobudnica na Varuha obrnila zaradi dolgotrajnega in po njenem mnenju nepravilnega postopka uveljavljanja pravice do invalidnine za telesno okvaro pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz). Zahtevo je vložila 20. marca 2024 in jo pozneje dopolnjevala, invalidska komisija pa je izvedensko mnenje podala šele 21. julija 2025.

Na podlagi tega mnenja je bila izdana prvostopenjska odločba, s katero ji pravica do invalidnine ni bila priznana. Pobudnica se je na odločbo pritožila, drugostopenjski organ pa je njeni pritožbi ugodil in ji 13. novembra 2025 priznal pravico do invalidnine za nazaj.

"Pobudnica je poudarila, da je bila zaradi dolgotrajnosti postopka v času intenzivnega onkološkega zdravljenja brez invalidnine," so navedli.

Po ugotovitvah Varuha je postopek na prvi stopnji trajal nesorazmerno dolgo, brez ustreznih objektivnih razlogov, kar pomeni kršitev pravice do odločanja v razumnem roku. "Poleg tega dejansko stanje v prvostopenjskem postopku ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno, kar pomeni kršitev načela zakonitosti," so zapisali.

Po ugotovitvah Varuha je bila pobudnici nadalje kršena pravica do socialne varnosti, Varuh je ugotovil tudi poseg v pravico do enakega varstva pravic, saj v prvi fazi postopka ni bila zagotovljena ustrezna skrbnost pri obravnavi njene zadeve. "Zavrnitev pravice v času hude bolezni pa je po mnenju Varuha pomenila tudi poseg v dostojanstvo pobudnice," so navedli.

Pobudnici je bila po ugotovitvah Varuha kršena tudi pravica do socialne zaščite in ustreznega življenjskega standarda iz 28. člena Konvencije o pravicah invalidov (KOPI). V relevantnem obdobju ji namreč ni bila zagotovljena ustrezna socialna podpora, ki bi ji glede na stanje in oviranost pripadala, so dodali.

Na Zpizu so v odgovoru Varuhu pojasnili, da je postopek trajal dlje zaradi sočasnega uveljavljanja drugih pravic in pridobivanja izvedenskih mnenj, tudi od zunanjih institucij. Po mnenju zavoda sistem pravnih sredstev deluje, saj je bila napaka odpravljena v pritožbenem postopku. Navedli so še, da socialna varnost pobudnice ni bila ogrožena, ker je prejemala dohodke iz delovnega razmerja, in da invalidnina sama po sebi ni ključni vir socialne varnosti. Ob tem so na Zpizu zavrnili uporabo KOPI, ker pobudnici ni bil priznan status invalida.

Pri Varuhu pozdravljajo, da je Zpiz pobudnici priznal zamudne obresti za del obdobja in se opravičil ter da ji je bila pravica priznana za nazaj. A poudarjajo, da ti ukrepi pomenijo le delno odpravo posledic. "Pobudnica je bila namreč v posebej ranljivem obdobju brez ustrezne podpore, kar je povzročilo dodatno stisko, ki je ni mogoče v celoti odpraviti z naknadnimi izplačili," so med drugim navedli v sporočilu.