STA novice / Agencija za energijo za pospešitev ukrepov za prehod na trajnostno oskrbo z energijo

"Geopolitične razmere nas opozarjajo na krhkost stabilnosti, narava pa nas vse pogosteje opozarja, kako ranljivi smo in da oskrba z energijo nikakor ni samoumevna. Trajnostna oskrba zato ni več izbira, temveč nujnost in naša skupna odgovornost. A energetski prehod mora biti socialno pravičen," je ob izdaji poročila izpostavila direktorica Agencije za energijo Duška Godina.

Opozorila je, da oskrba z energijo zagotavlja minimum dostojnega življenja, zato je ranljive odjemalce treba nujno učinkovito zaščititi.

Podatki za lani potrjujejo, da je Slovenija že na poti preobrazbe v smeri večje energetske neodvisnosti in podnebne odgovornosti. "Delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi naj bi glede na oceno Instituta Jožef Štefan dosegel 25,4 odstotka. Kljub napredku pa cilj 33-odstotnega deleža do leta 2030 ostaja še precej oddaljen," so izpostavili.

Ukrepe za prehod na trajnostno oskrbo bo treba po opozorilih agencije pospešiti, a naslavljanje zgolj proizvodnih virov ne bo zadoščalo. Kot je izpostavila Godina, je eden izmed ključnih stebrov tudi zniževanje rabe energije.

Poročilo kaže, da je bila lani pokritost porabe z domačo proizvodnjo pod 10-letnim povprečjem - z domačo proizvodnjo je Slovenija lani pokrila 82,8 odstotka porabe električne energije končnih odjemalcev.

Ob upoštevanju celotne proizvodnje v krški nuklearki je bila Slovenija tudi lani neto izvoznica električne energije, pri čemer je bilo 40,5 odstotka vse proizvedene in prevzete električne energije iz jedrske elektrarne, 40,1 odstotka iz obnovljivih virov energije in 19,4 odstotka iz fosilnih goriv.

"Če upoštevamo zgolj 50 odstotkov proizvedene električne energije iz krške nuklearke, ki po mednarodni pogodbi pripada Sloveniji, so deleži primarnih virov proizvodnje drugačni, in sicer 51,8 odstotka iz obnovljivih virov, 24,4 odstotka iz fosilnih goriv in 23,8 odstotka jedrsko gorivo," so zapisali v agenciji.

Čeprav se je proizvodnja iz obnovljivih virov v primerjavi z letom 2024 zmanjšala za 13,3 odstotka, kar je predvsem posledica slabše hidrologije, izstopa podatek o rasti proizvodnje iz sončne energije, saj se je ta glede na leto 2024 povečala za 25,2 odstotka.

Lani je bilo priključenih več kot 64.000 naprav za samooskrbo in 6,6 odstotka vseh odjemalcev je bilo hkrati proizvajalcev. Po podatkih agencije je bilo 98,8 odstotka odjemalcev opremljenih z naprednimi merilnimi sistemi.

Na področju oskrbe s toploto je plin prevzel vlogo primarnega energenta. 18,9 odstotka toplote je bilo proizvedeno iz obnovljivih virov, za 16,8 odstotka pa je bila manjša raba premoga.

Za 4,2 odstotka je bila višja skupna raba električne energije vseh končnih odjemalcev, 10 odstotkov je bila višja skupna raba plina in za 4,3 odstotka višja poraba toplote.

Čeprav je trend elektrifikacije prometa vse bolj izrazit, so električna vozila v kategoriji osebnih in lahkih komercialnih vozil v Sloveniji ob koncu leta 2025 predstavljala le 2,05-odstotni delež vseh vozil (skupno 29.219 vozil). "Ti podatki jasno kažejo, da je pot do širše elektrifikacije prometa še dolga," so zapisali v agenciji.

Lani je bilo realiziranih za rekordnih 267 milijonov evrov naložb v distribucijski sistem električne energije. "Pričakujemo, da se bodo naložbe v prihodnje še povečevale, temu je pravočasno sledila omrežninska reforma, ki se uspešno uporablja že skoraj dve leti in katere cilj je učinkovita raba omrežij in ohranjanje oziroma upočasnitev rasti konice ter prihodnjih stroškov naložb," so zapisali.

Pomembno vlogo bo morala po njihovih besedah odigrati tudi država z oblikovanjem ustreznih razvojnih in podpornih shem, zagotavljanjem stabilnega in predvidljivega okolja ter predvsem z neposeganjem v omrežninske prihodke elektrooperaterjev, kot smo jih videli v preteklih obdobjih.