STA novice / Bruselj s strategijo za dolgoročen razvoj živinorejskega sektorja

Osnovni namen prve tovrstne strategije je, da živinorejski sektor v EU, ki po navedbah Evropske komisije ustvari 40 odstotkov dodane vrednosti v kmetijstvu in letno pridela 400 milijard evrov prihodkov, ostane močan in odporen na dolgi rok ter tako zagotavlja prehransko varnost in razvoj podeželskih območij. Predvideni so ukrepi za spopad z gospodarskimi, okoljskimi in tržnimi izzivi, s katerimi se soočajo živinorejci.

Dokument temelji na petih prednostnih področjih. Prvo je bolj odporen živinorejski sektor, ki je bolje pripravljen na krize. V tem kontekstu naj bi okrepili orodja za upravljanje s tveganji ter proučili nove sheme za zavarovanje in pozavarovanje. Predvideni so tudi ukrepi v podporo članicam pri preprečevanju nalezljivih bolezni živali in spopadu z njimi. Bistvenega pomena ostajajo naložbe v odpornost na podnebne spremembe in v zmanjšanje odvisnosti od tretjih držav.

Drugo prednostno področje je bolj konkurenčen živinorejski sektor tako navznoter kot globalno. Tako naj bi z ukrepi krepili konkurenčnost, dobičkonosnost in inovacijsko sposobnost sektorja. Predvideni so finančne spodbude za prehod na sisteme proste reje ter ukrepi za hitrejše pridobivanje dovoljenj, razvoj rešitev krožnega in bio gospodarstva ter za uporabo biomase v sektorju. Ukrepi naj bi krepili tudi položaj evropskih kmetov v globalnem kontekstu, med drugim s prizadevanji EU, da v mednarodnih forumih dosežejo večjo harmonizacijo standardov.

Na področju razvoja trajnostnega živinorejskega sektorja je predviden posameznim regijam Evrope prilagojen pristop k trajnostnim rešitvam. Za izboljšanje dobrobiti živali so predvidene ciljne spremembe na področju perutninskega in svinjerejskega sektorja, ki naj bi temeljile na strokovnih podlagah in vsebovale dovolj dolga prehodna obdobja ter spremljajoče finančne spodbude. Obenem naj bi razvili na ravni EU harmonizirane metode za meritve izpustov toplogrednih plinov posameznih kmetij, prakse za blaženje posledic podnebnih sprememb ter ukrepe za krožno uporabo virov.

S strategijo naj bi krepili povezavo med živinorejo in lokalnimi območji, kjer se ta izvaja. Cilj je trajnostno obliko živinoreje vrniti v regije, ki jim grozi opuščanje kmetijske dejavnosti. Razvili naj bi rešitve za manjše ali mobilne klavnice, da bi tako pripomogli k čim bolj lokalno integriranim verigam vrednosti, zmanjšali potrebe po transportu živali ter pripomogli k razvoju podeželskih območij.

Zadnje prednostno področje pa je razvoj odličnosti v sektorju. Krepili naj bi ureditev na področju označevanja izdelkov in shem kakovosti. Načrtovana je evropska shema odličnosti v živinorejskem sektorju, predvidene so promocijske sheme, zaščitene označbe porekla za izdelke v sektorju ter kampanja Kupuj evropsko.

Strategijo spremlja akcijski načrt za beljakovine. Njegov namen je povečati oskrbo z beljakovinskimi rastlinami iz EU. Če je lani okoli 25 odstotkov oljnic in beljakovinskih rastlin, ki se uporabljajo za prehrano živali, prišlo iz unije, je cilj akcijskega načrta ta delež do leta 2035 zvišati na 35 odstotkov.