STA novice / TI po objavi Rajskih dokumentov poziva k ukrepanju (dopolnjeno)

"Po razkritju panamskih dokumentov je bilo slišati več obljub o reformah, a je bilo pravih premikov malo. Zahtevamo, da se politiki bolj dejavno lotijo tega perečega problema," je v današnjem odzivu zapisal generalni sekretar TI Slovenia Vid Doria.

Razkritja po njegovem mnenju kažejo na bistvene sistemske pomanjkljivosti in velik obseg globalnih ponudnikov storitev, ki koruptivnim osebam omogočajo skrivanje nezakonito pridobljenega premoženja.

Kot pravi, so nevladniki že večkrat opozorili, da bi moralo biti dejansko lastništvo podjetij bolj transparentno. Institucije EU se že več kot leto dni ne morejo zediniti glede konkretnejših korakov, kot so javni registri dejanskih lastnikov, pogajanja pa so večkrat zastala, dodaja.

"V priporočilih raziskave Nevidni lastniki in s pismom v decembru 2016 smo finančno ministrico pozvali, naj razjasni, kakšno stališče bo zastopala na pogajanjih v Bruslju, a odgovora nismo prejeli. Danes jo javno pozivamo, naj pove, ali se bo dejavno zavzemala za ukrepe, ki bodo oteževali ali preprečevali zlorabe, katerim smo priča v rajskih dokumentih," je zapisal Doria.

Javno dostopni in strojno berljivi registri dejanskega lastništva bi civilni družbi omogočili lažje odkrivanje nepravilnosti, k večji preglednosti pa bi pomembno prispeval tudi celovit sistem obveznega poročanja multinacionalnih podjetij o plačanih davkih po posameznih državah (t.i. country-by-country reporting), menijo v TI.

Povečevanju transparentnosti morajo njihovem prepričanju slediti tudi ukrepi na ravni obdavčitev in nadzora nad ponudniki storitev, ki da so pogosto ključen akter pri zlorabah. To je, dodajajo, razvidno tudi v primeru Rajskih dokumentov, kjer so v podjetju Appleby večkrat spregledali obremenjujoče informacije o strankah ali pa so izvajali pomanjkljive skrbne preglede.

V TI Slovenia menijo, da bodo morali nadaljnji koraki obsegati širok nabor ukrepov - tako zoper davčne oaze in jurizdikcije, ki ne omogočajo transparentnega pregleda nad lastništvom, kot tudi v državah, v katere se iz teh območij denar vrača v obliki nepremičnin, luksuznih dobrin in lastništev v podjetjih. Hkrati morajo organi odkrivanja in pregona skrbno preučiti objavljene primere in tiste, ki bodo še objavljeni, so še opozorili.

Tudi nevladna organizacija Ekvilib Inštitut politike poziva k sprejemu ostrejših ukrepov proti izogibanju davkom, saj so že pretekla razkritja dala vedeti, da gre pri izogibanju plačilu davkov prek davčnih oaz za sistemske zlorabe, in ne le posamezne primere. "Žal pa lahko pričakujemo, da bodo, dokler bodo obstajale luknje v zakonih, ki to omogočajo, obstajala podjetja in posamezniki, ki bodo te luknje izkoriščali, ter podjetja in posamezniki, ki bodo to nudili kot svojo storitev," je v današnjem odzivu zapisala zunanja strokovna sodelavka za področje davčne pravičnosti na Ekvilib Inštitutu Maruša Babnik.

"Kljub ogorčenim govorom političnih voditeljev EU in držav članic, ki sledijo vsakemu škandalu, še vedno čakamo na sprejem dejanskih ukrepov," je opozorila Babnikova.

Po njenem mnenju bi bilo treba med drugim zagotoviti večjo transparentnost dejanskih fizičnih lastnikov podjetij ter državljanom omogočiti vpogled v to, koliko davkov multinacionalke dejansko plačajo v posamezni državi, v kateri poslujejo, slediti pa bi moralo strogo izvajanje tovrstnih ukrepov. Težave sicer ni mogoče rešiti na nacionalni ravni, zato bi morale vlade v okviru ZN skleniti globalni dogovor za zaustavitev tovrstnih davčnih praks.

V Ekvilib Inštitutu slovensko vlado pozivajo, naj javno podpre uvedbo strojno berljivih registrov dejanskih lastnikov podjetij, skladov in podobnih pravnih subjektov, ki bi pomagali preprečevati zlorabe, na ravni EU. Zavzame naj se tudi, da se javnosti omogoči dostop do podatkov multinacionalnih podjetij o tem, kje poslujejo in koliko davkov plačujejo v posamezni državi, kjer poslujejo, ter podpre uvedbo medvladnega organa v okviru ZN in začne pogajanja o globalnem sporazumu za zaustavitev davčnih oaz.

Rajski dokumenti so približno 13,4 milijona zapisov, ki jih je prečesal Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ), katerega del je tudi slovenski časnik Delo, dajejo pa vpogled v svet davčnih utaj in hranilnike najbogatejšega odstotka ljudi. Dokumenti izvirajo iz dveh storitvenih podjetij v davčnih oazah na Bermudih in v Singapurju, Appleby in Asiaciti Trust, in iz 19 poslovnih registrov, ki so vmesne postaje v svetovni sivi ekonomiji. Od neznanega vira jih je pridobil nemški časnik Süddeutsche Zeitung, ki jih je nato posredoval več kot 380 novinarjem v 67 državah.