STA novice / Vlada v četrtek predvidoma o uredbi o plačah direktorjev v javnem sektorju

Kot so zapisali, so direktorji prvi vstopili v nov plačni sistem, in sicer že 1. marca 2006. Zaradi interventnih ukrepov pa se od leta 2012 njihove uvrstitve niso spreminjale, temveč so se določali le plačni razredi novoustanovljenih oseb javnega prava.

Pri vrednotenju delovnih mest direktorjev so tako v tem obdobju nastale anomalije, ko jih po višini plače prehitevajo številni javni uslužbenci. Na ministrstvu za javno upravo so v pojasnilu za STA spomnili na interventna zniževanja najvišjih plač v kriznih letih, kar je po njihovih navedbah problematično zlasti zato, ker direktorji ne morejo napredovati, prav tako pa nimajo dodatkov, ki jih sicer imajo javni uslužbenci.

Uredba določa plačne razrede, razpone plačnih razredov, kriterije ter metodologijo za uvrstitev delovnih mest med drugim ravnateljev, rektorjev, dekanov, direktorjev vladnih služb in organov v sestavi, generalnih direktorjev, načelnika Generalštaba Slovenske vojske, glavnih inšpektorjev, generalnih sekretarjev oz. sekretarjev državnih organov, ki niso funkcionarji, načelnikov upravnih enot ter direktorjev oz. tajnikov občinskih uprav.

Nove uvrstitve bi veljale od začetka leta 2018. "Težko bi točno povedali, katera izmed dejavnosti bo deležna največ sprememb in tudi največ finančnega učinka. Glede na število pa domnevamo, da bo to najverjetneje dejavnost vzgoje in izobraževanja, saj je tam največje število direktorjev (k čemer so šteti tudi ravnatelji)," so navedli na ministrstvu.

Predsednik Sindikata direktorjev in ravnateljev vzgojno-izobraževalnih organizacij Anton Obreht je za STA dejal, da so predvidene uvrstitve v plačne razrede načeloma ustrezne. Želeli so sicer "varovalko", da bi ravnatelje uvrstili pet plačnih razredov nad najvišje uvrščenim učiteljem, zdaj so obveljali štirje. Bi pa lahko, kot je dodal, nastale nove anomalije, če bi prišlo do dviga učiteljskih plač.

Primeri, ko plače učiteljev presegajo plače ravnateljev, niso redki, sploh na majhnih šolah, kjer je recimo učitelj uvrščen v 43., ravnatelj pa v 42. plačni razred, je opozoril Obreht. Po novem naj bi bil najnižje uvrščeni ravnatelj v 47. plačnem razredu. Bi si pa želeli, kot je še povedal, da bi uredili še nekatera vprašanja, na primer glede delovne uspešnosti.

Predlog uredbe sicer ni predmet usklajevanj s sindikati javnega sektorja, jih je pa vlada z njo seznanila, prav tako predstavnike občinskih združenj. Del ocenjenih finančnih posledic, in sicer 0,4 milijona evrov, bodo namreč nosili občinski proračuni, 5,3 milijona državni proračun, 3,1 milijona pa odpade na druga javnofinančna sredstva.

V Združenju občin Slovenije so prejšnji teden za STA pojasnili, da z uradnim predlogom še niso seznanjeni, so pa v okviru usklajevanj ministrstvu za javno upravo večkrat posredovali stališče, da so proti spremembam, ki bi povečale finančne obveznosti občin.

Da bi se morala lokalnim skupnostim sredstva za ta namen zagotoviti glede na realno povišanje stroškov, menijo tudi v Skupnosti občin Slovenije. Pri tem pa so opozorili, da je treba ohraniti (so)razmerje, pri katerem plača direktorja ali ravnatelja v občinskih javnih zavodih ne presega plače direktorja občinske uprave ali županove plače.