STA novice / Prepoved opravljanja novinarskega poklica za Milosavljevića sporna

Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu je v sredo novinarju Vodušku izreklo eno leto in šest mesecev zaporne kazni zaradi poskusa izsiljevanja nekdanjega direktorja družbe Unior Gorazda Korošca v letu 2012. Del izrečene kazenske sankcije je tudi enoletna prepoved opravljanja novinarskega poklica. Sodba še ni pravnomočna.

Kot je Milosavljević povedal za STA, še ni slišal za noben drug primer, niti v Sloveniji niti v Evropi, v katerem bi sodišče novinarju prepovedalo opravljanje njegovega poklica.

Dodal je, da imajo nekateri poklici sicer določene omejitve oz. dovoljenja ali licence. "Vendar, ko na primer zdravnik izgubi licenco, mu jo vzame zdravniška zbornica," je spomnil. Še bolj pa ga je odločitev presenetila zato, ker gre v primeru novinarja za poklic, ki ni reguliran s kakšnimi koli licencami ali državnimi dovoljenji. "Predstavljajte si, da bi skorumpiranemu politiku prepovedali ukvarjanje s politiko. Nekateri so bili tudi pravnomočno obsojeni, vendar se vsaj jaz ne spomnim, da bi mu prepovedali ukvarjati se s svojo dejavnostjo," je dodal.

Novinarski poklici so v splošnem, tako v Sloveniji kot tudi v tujini, po Milosavljevićevih besedah nelicencirani tudi zato, ker licence predvsem odpirajo ogromno možnosti političnih in drugih zlorab. Kot je pojasnil, se namreč pri tem postavi vprašanje, kdo licence in dovoljenja podeljuje in na podlagi česa. Novinarski poklic pa je zavezan etičnim kodeksom in vsesplošnim pravnim zahtevam in normam.

Pri prepovedi opravljanja novinarskega poklica Vodušku si je sodišče po mnenju Milosavljevića tako vzelo zelo širok prostor. "Če bi se to zgodilo na primer v Turčiji ali na Madžarskem, kjer je nadzor nad različnimi vejami oblasti in državnimi organi bistveno močnejši, si lahko predstavljamo prepoved opravljanja novinarskega poklica za nekoga kot zelo močno obliko cenzure, kar lahko pripelje pri novinarjih do strahu in posledično samocenzure," je povedal.

Pri tem je dejal, da je Slovenija na srečo bolj demokratična, vendar gre po njegovem mnenju za pomemben precedenčni primer, ki ga bodo morale pod drobnogled vzeti druge pravne institucije. Lahko se zgodi, da bi kdo primer peljal tudi do kakšne evropske institucije, je dodal.

Prepoved opravljanja poklica je eden od varnostnih ukrepov, ki jih predvideva kazenski zakonik v 69. členu. Prepoved opravljanja poklica se sme izreči, če je bila storilcu izrečena kazen zapora ali mu je bila v pogojni obsodbi določena kazen zapora.

Po 71. členu kazenskega zakonika sme sodišče izreči ta ukrep, če je storilec kaznivega dejanja zlorabil svoj poklic, položaj, dejavnost ali dolžnost za kaznivo dejanje in če sodišče utemeljeno sklepa, da bi bilo zaradi tega nevarno, če bi še naprej opravljal tako dejavnost. Ukrep ne sme trajati manj kot eno leto in ne več kot pet let, šteto od pravnomočnosti odločbe, pri čemer se čas, prestan v zaporu ali zdravstvenem zavodu za zdravljenje in varstvo, ne všteva v čas trajanja tega ukrepa.

Podatki Statističnega urada RS sicer kažejo, da je bil varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica v letu 2017 izrečen eni osebi, leto prej dvema, v letu 2015 znova eni, v letu 2014 pa nobeni. Varnostni ukrep je bil med drugim izrečen ob ugotovljeni zlorabi položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, zlorabi uradnega položaja ali uradnih pravic, kaznivem dejanju zoper pravosodje oziroma preprečitvi dokazovanja in uničevanju gozdov.