STA novice / DZ odredil ustanovitev preiskovalne komisije za DUTB

"Skoraj vsak dan smo v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) priča aferam v zvezi z upravljanjem terjatev bank, nepremičninami, rednim poslovanjem in v zvezi s podjetji, ki jih DUTB pošilja v stečaj, in to vse od njene ustanovitve leta 2013 naprej," je povzel Jernej Vrtovec iz NSi, ki je predlagala ustanovitev te preiskovalne komisije DZ. Vrtovec bo to komisijo tudi vodil.

Delovanje slabe banke je treba po njegovem preiskati zato, ker obstajajo sumi, da so bile na DUTB v letih 2013, 2014 in 2015 prenesene tudi dobre terjatve, sumi o nepravilnostih pri upravljanju s terjatvami in nepremičninami, sumi o iskanju lukenj v zakonodaji, da so lahko dolžniki družb znova postali njihovi lastniki, ter sumi, da v Slovenijo prek DUTB prihaja denar iz tujih skladov s sedežem v davčnih oazah.

S temi ugotovitvami so se strinjali v vseh poslanskih skupinah. V razpravi so omenili številne primere domnevnih nepravilnosti v DUTB, od nedavne sporne prodaje zemljišča v Logatcu, prodaje terjatev do družbe ACH, ki je prek prodaj različnim tujim skladom romala nazaj v roke prvotnih lastnikov, do ugotovitev računskega sodišča, ki je poslovanje DUTB v letih 2014 in 2015 označilo za neučinkovito in negospodarno.

"Pred nami je pomembna naloga, ki bo zahtevna," je delo komisije označil Anže Logar iz SDS, ki je v prejšnjem sklicu DZ vodil bančno preiskovalno komisijo in to komisijo vidi kot "njeno logično nadaljevanje". "Iskreno upam, da bo to zadnja preiskovalna komisija s tega področja, da ne bo treba opraviti še tretje, in sicer o delu organov pregona, ker tam ne bi bilo nič narejenega," je ocenil.

V stranki DeSUS po besedah Jurija Lepa pričakujejo, da bodo ob delu te komisije "organi pregona opravili svojo vlogo in raziskali vse domnevne primere oškodovanja državnega premoženja, tudi na podlagi dela te komisije". "Prav je, da ugotovimo, ali je DUTB prevzete slabe posle primerno plemenitila ali ne, in če ne, da primerno ukrepamo," ga je dopolnil Andrej Rajh iz SAB.

Po mnenju Igorja Pečka iz LMŠ je pomembno, da se ugotovijo nepravilnost, "ne bi pa želeli, da se karkoli napoveduje v naprej in da se delajo prehitri zaključki brez prave ocene". A Matjaž Han iz SD je opozoril na aroganco DUTB v številnih primerih ter na nepravilnosti, na katere je s prstom pokazalo računsko sodišče. "To ni bilo dovolj, ker so nekateri še vedno na svojih mestih," je dejal.

V NSi se po besedah Mateja Tonina strinjajo s tistimi, ki trdijo, da se slaba banka skuša uporabiti za tretjo fazo "prihvatizacije". "Gre za nekaj slabega," je pojasnil in orisal, da je prvo fazo t. i. prihvatizacije predstavljalo lastninsko preoblikovanje v 90. letih, drugo pa menedžerski odkupi v času konjunkture. Dolžnost DZ je zato po njegovem, da to tretjo fazo, kolikor je le mogoče, ustavi.

Na to je opozorila še Monika Gregorčič iz SMC, ki je ob ustanovitvi parlamentarne preiskovalne komisije ministrstvo za finance pozvala, naj neodvisno od te preiskave izvaja nadzor nad delovanjem DUTB in zagotovi, da bo to bolj transparentno, gospodarno in pošteno. "V SMC bomo vztrajali in zahtevali, da DUTB do konca mandata izpolni svojo z zakonom določeno nalogo," je dodala.

Ker so v SNS po besedah Janija Ivanuše mnenja, da DUTB ni in ne posluje s cilji tega zakona, je po njihovem prav, da se opravi preiskavo. Tudi on je opozoril na vse nepravilnosti, ki jih je v zvezi s poslovanjem DUTB v letih 2014 in 2015 nanizalo računsko sodišče, ter ob ravnanjih DUTB izpostavil še domnevno sporne in drage svetovalne pogodbe, ki jih je DUTB sklepala z zunanjimi izvajalci.

Primož Siter iz Levice je spomnil, da so od vsega začetka trdili, da je "ustanovitev slabe banke slaba ideja". Zato so se zavzeli za to, da se zgodbo o DUTB razišče od leta 2009 naprej. Tako se bo preiskovalna komisija med drugim posvetila tudi temu, kakšni so bili interesi akterjev, ki so sodelovali pri ustanavljanju slabe banke.