STA novice / Predlog novega zakona o varstvu osebnih podatkov v javni razpravi

Cilj novega zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) je zagotoviti izvrševanje določb, ki jih na področju varstva osebnih podatkov določajo pristojna evropska direktiva in splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR).

Poleg tega je ministrstvo za pravosodje pri pripravi predloga zakona ustrezno upoštevalo izkušnje in spoznanja glede uporabe dosedanjega zakona o varstvu osebnih podatkov iz leta 2004 (ZVOP-1), ustavo, obstoječo presojo ustavnega sodišča glede človekove pravice do varstva osebnih podatkov ter tudi določbe še veljavne konvencije o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov.

Država želi z novim zakonom sistemsko urediti to področje, omogočiti ljudem, javnopravnim organom in poslovnim subjektom, da so sistemske norme varstva osebnih podatkov čimbolj povezane ali pojasnjevalno predpisane, cilj zakona je tudi zagotoviti, da se v čim večji meri ohrani doslej dosežena višja stopnja varstva osebnih podatkov, navajajo predlagatelji.

V primerjavi z zakonom o varstvu osebnih podatkov iz leta 2004 se v predlogu novega zakona med drugim znatno spreminja definicija splošne privolitve posameznika za obdelavo njegovih osebnih podatkov.

Ta se sedaj glasi: "Privolitev posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, pomeni: vsako prostovoljno, konkretno, informirano in nedvoumno ravnanje v obliki izjave ali drugačnega jasnega aktivnega delovanja, iz katerega je mogoče sklepati na želje posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, s katero izrazi strinjanje z obdelavo osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj".

Med drugim so na novo razdelane nekatere definicije in izrazi, določena je nova ureditev glede drugih (doslej naknadnih) namenov obdelave osebnih podatkov, dodatno so določene obveznosti za upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, predlog zakona predvideva tudi nekatere administrativne razbremenitve ali poenostavitve, vključno za gospodarstvo.

Pri pripravi predloga novega zakona o varstvu osebnih podatkov je v različnih fazah sodeloval tudi informacijski pooblaščenec, ki je podal številna mnenja in pripombe. Ali so bile v celoti upoštevane, bo informacijski pooblaščenec lahko ocenil šele po podrobni analizi predloga zakona, ki je bil posredovan v medresorsko usklajevanje, so za STA danes pojasnili pri informacijskem pooblaščencu. Informacijski pooblaščenec sicer tudi po predlogu novega zakona ostaja enotni nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov.

Za zakon, ki bi sicer moral biti uveljavljen že maja lani, je ministrstvo za pravosodje v gradivu za javno razpravo kot rok uveljavitve določilo julij letos.