STA novice / SDS in NSi v ustavno presojo novele zakona o zdravstveni dejavnosti

"Škoda je velika, s posledicami se dnevno srečujemo; učinki zakona slabijo in rušijo kolikor toliko delujoč sistem, priča smo odpovedim zdravnikov, dodatnim težavam z zaposlovanjem zdravnikov, vračanju koncesij in odhodom zdravnikov v zasebništvo in tujino," je opozorila poslanka.

Po njenih besedah je problematičen praktično celoten zakon, v SDS in NSi pa so prepričani, da je v nasprotju z ustavo, slovensko zakonodajo in evropskim pravnim redom.

Kot je dejala Jerajeva, je zakon o zdravstveni dejavnosti kriv za slabšanje stanja v primarnem zdravstvu, saj omejuje mlade zdravnike specialiste, ki kljub pridobitvi zdravniške licence ne morejo odpreti zasebnih praks. Zakon je namreč določili, da morajo po zaključku specializacije imeti vsaj tri leta delovnih izkušenj na primarni ravni in pet let na sekundarni ali terciarni. Ob pomanjkanju zdravnikov je po njenih besedah to neresna zahteva.

Poleg tega se, kot je dodala, koncesije z omejevanjem na določeno dobo ukinjajo, novih koncesij se ne razpisuje več, čeprav bi tam, kjer ni dovolj zdravnikov - s čimer se sooča veliko zdravstvenih domov - koncesije morali razpisati, a jih ne, saj zdravstveni dom potrebuje soglasje občine in ministrstva za zdravje, "ta pa koncesij več ne dovoljuje".

"To predstavlja težave tudi za javne zavode, saj do izteka prehodnega obdobja niso uspeli zaposliti t. i. odgovornih nosilcev za vse vrste zdravstvene dejavnosti, ki jo izvajajo; manjka pediatrov, ortodontov in mnogih drugih specialnosti," je še opozorila poslanka.

Po njenih besedah zakon koncesionarje glede na javne zavode postavlja "v še bolj neenak položaj" in je v tem primeru znova vidna nastrojenost proti zasebnikom, "čeprav po evropski zakonodaji za opredelitev narave določene dejavnosti ni pomembna narava izvajalca dejavnosti, torej ali gre za javni ali zasebni subjekt, pač pa način, na katerega se dejavnost izvaja".

Jerajeva je dejala, da je nekdanja ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc izumila nov izraz, da se javna služba izvaja kot negospodarska storitev splošnega pomena, kar ni določeno z nobenim zakonom, slovenski pravni red pa tega pojma ne pozna.

Zakon po njenih besedah vsebuje tudi druge ustavnosporne omejitve izvajalcev zdravstvene dejavnosti. Ministrstvo si je z njim naložilo vrsto obveznosti, ki jih ni izpolnilo. Za mnoge predpise, ki bi morali biti sprejeti, pa sploh ni določeno, kdo jih bo pripravil in v kakšnem roku.

Jerajeva je spomnila, da je v postopku sprejemanje novele tej nasprotovala zdravniška zbornica in tudi drugi zainteresirani, prav tako je negativno mnenje k predlogu podala parlamentarna zakonodajno-pravna služba. Ko je bila novela sprejeta, je bila sprožena referendumska pobuda, ki pa ni uspela. Na upravno sodišče pa je bilo po navedbah poslanke v povezavi z omenjenim zakonom že vloženih 500 tožb s strani zainteresiranih posameznikov.

Po zamenjavi vlade in odhodu ministrice Kolar Celarčeve so po besedah Jerajeve od njenega naslednika Sama Fakina pričakovali popravke vsaj najbolj škodljivih določil, a se ni zgodilo nič. Sprememb oziroma popravkov pa tudi ni v načrtu aktivnosti ministrstva, ki jih je predstavil sedanji minister za zdravje Aleš Šabeder.