STA novice / V razpravi nevladnikov precej pripomb na osnutek stanovanjskega zakona

Sodelujoči v razpravi, ki sta jo pripravila mreža nevladnih organizacij Stanovanja za vse in Mladinski svet Slovenije, so menili, da ukrepi v zakonu ne bodo uveljavljeni, če ne bo zagotovljenega sistemskega vira financiranja med drugim za gradnjo javnih najemnih stanovanj ali za podporo stanovanjskim zadrugam.

Državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Aleš Prijon se je strinjal, da bi bil potreben sistemski vir. Spomnil pa je na koalicijsko zavezo, da bo država do konca mandata za stanovanjsko področje - iz različnih virov - skupno namenila 0,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar bi trenutno pomenilo okoli 200 milijonov evrov.

Prijon je sicer kot ključno novost izpostavil uvedbo stroškovne najemnine namesto sedanje neprofitne, kar naj bi omogočilo, da skladi stanovanja vzdržujejo in da se ta amortizirajo v nekem "normalnem" časovnem obdobju (izračuni so narejeni na okoli 20 let). Poudaril je tudi rešitve, ki naj bi zagotovile redno preverjanje pravice do bivanja v javnih stanovanjih.

Predsednica Mladinskega sveta Slovenije Anja Fortuna je med pozitivnimi rešitvami v osnutku izpostavila omogočanje višjega zadolževanja stanovanjskih skladov za gradnjo stanovanj in vzpostavitev javne najemniške službe. Negativno pa med drugim ocenjujejo predloge, da bi moral imeti upravičenec do javnega stanovanja stalno prebivališče v občini, kjer je stanovanje, da bi lahko najemodajalec dvakrat letno nenapovedano vstopil v stanovanje in da bi se lahko stanovanjski dodatek oz. subvencija nakazala neposredno najemodajalcu, podrobneje pa da bi bilo treba določiti tudi, katere stroške nosi najemnik in katere najemodajalec.

Profesorica na ljubljanski fakulteti za arhitekturo Anja Kalinšek je menila, da bi moral zakon posebej opredeliti zadružno najemnino, ki da ne mora biti izračunana na enakih osnovah kot stroškovna najemnina, ter da bi moral stanovanjskim zadrugam omogočiti pravico do zemljišča oz. stavbno pravico, s katero bi lahko zadruga najela posojilo za gradnjo stanovanj.

Direktor Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana Sašo Rink je v video nagovoru kot dobrodošlega navedel predlog stroškovne najemnine s subvencijami, da se prepreči nadaljnje propadanje teh stanovanj. Pozdravil je tudi ukrepe za spodbujanje stanovanjskega zadružništva, saj da brez civilne iniciative in zadružništva primanjkljaja pri številu stanovanj na dolgi rok ne mogoče odpraviti. Ocenil je, da stanovanjski skladi brez sistemskega vira financiranja ne bodo mogli zagotavljati zemljišč za gradnjo in gradnje stanovanj.

Matej Križanec iz gibanja Kje bomo pa jutri spali? je ocenil, da gre pri osnutku zakona za lepotne popravke, ki ne bodo prinesli želenega - več najemnih stanovanj - ker ni zagotovljeno financiranje. Menil je, da bo "zelo veliko presenečenje", če bo država izpolnila obljubo o financiranju področja v višini 0,4 odstotka BDP. Med po njegovem mnenju potrebnimi spremembami je, da bi morala država po vzoru Berlina zamrzniti rast najemnin. Izrazil je tudi dvom, da bodo občine uspele zagotavljati javna stanovanja - po osnutku bodo subvencije za upravičence, ki ne bodo dobili javnega stanovanja in bodo morali tega najeti na trgu, zagotavljale občine.

Maša Hawlina iz Inštituta za študije stanovanj in prostora ter stanovanjske zadruge Zadrugator je med drugim predlagala, naj bo omejitev višanja najemnine (po osnutku na 10 odstotkov v posameznem letu in ne več kot 15 odstotkov v treh letih) vezana na stanovanje, ne na najemnika. Poleg tega naj bo določeno, da bo podporo stanovanjskim zadrugam zagotavlja država, s čimer bi zadruge lahko občinam pomagale pri reševanju problema pomanjkanja stanovanj. Zavzela se je tudi za umik predlagane rešitve, da bi lahko najemniki od stanovanjskega sklada odkupili stanovanje, ker da obstaja dvom, da bodo stanovanjski skladi vsako takšno stanovanje nadomestili v roku enega leta, kar predvideva osnutek zakona.

Mladi raziskovalec na ljubljanski fakulteti za družbene vede Klemen Ploštajner je med drugim opozoril, da je oderuška najemnina v osnutku napačno opredeljena, saj je določena kot najemnina, ki za polovico presega povprečno tržno najemnino na posameznem območju - in v Ljubljani so po njegovih besedah vse najemnine "oderuške" oz. po definiciji v osnutku oderuških sploh ne bi bilo. Tudi sicer je ocenil, da se zakon z napačne strani loteva urejanja razmerja med najemodajalcem in najemnikom, kot npr. določa, kako lahko najemodajalec najemnika spravi iz stanovanja z overitvijo najemne pogodbe ali prek sodišča.

Organizatorji današnje razprave bodo zbrane pripombe poslali ministrstvu za okolje in prostor. Javna obravnava osnutka novega zakona se izteče 28. novembra.