STA novice / Pred obravnavo predloga za ukinitev dopolnilnega zavarovanja na seji DZ vložena še vrsta dopolnil

Kot so na finančnem ministrstvu spomnili za STA, so že v okviru delovne skupine, ki se je opredeljevala do prvotnega predloga Levice, opozarjali, da "bi imela razgradnja delujočega robustnega sistema dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja nepredvidljive finančne učinke".

Prav tako so ves čas nasprotovali predlogu, da bi financiranje primanjkljaja pokril proračun. "Ta namreč občutno vpliva na vzdržnost javnih financ, saj omogoča neomejen transfer iz državnega proračuna v zdravstveno blagajno in ne postavlja nobene zgornje omejitve potreb v zdravstvu ter s tem izdatkov," so opomnili.

Do predloga novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga je v parlamentarni postopek vložila Levica, odbor DZ pa ga je bistveno preoblikoval z dopolnili koalicije, je kritičen tudi upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Opozoril je na to, da je pavšalni prispevek, ki bi ga uvedli ob ukinitvi dopolnilnega zavarovanja, v predlagani višini 29 evrov prenizek za zagotavljanje vzdržnosti zdravstvene blagajne, povzročil naj bi celo primanjkljaj v višini okoli 70 milijonov evrov letno.

Uvedba pavšalnega prispevka naj bi bila sicer prvi korak, v naslednjem pa koalicija napoveduje solidarnostno lestvico pri pobiranju prispevka.

S svojim predlogom solidarnostne lestvice so pohiteli v SD, ki je danes ponovno vložila dopolnilo, s katerim bo solidarnostno lestvico poskušala vključiti v novelo zakona. S podobnim dopolnilom so poskušali že na odboru DZ, a poslanskih kolegov niso prepričali. Kot so v stranki pojasnili danes, z novim dopolnilom predlagajo, da so pri osnovi, ki določa uvrstitev v razred za plačilo dajatve, vključeni tudi neto kapitalski prihodki posameznika. Torej so poleg plač, pokojnin in honorarjev, ki so jih predvidevali že pri prvotnem dopolnilu, všteti še obresti, dividende, dobiček iz odsvojitve kapitala in oddajanje premoženja v najem, so pojasnili.

V LMŠ pa so danes za STA napovedali, da bodo za drugo branje predloga vložili vrsto tehničnih dopolnil, s katerimi natančneje definirajo ali obrazložijo posamezne člene sprememb zakona. Med temi je tudi vsebina, ki določa letno usklajevanje obveznega pavšalnega prispevka, in sicer bi se usklajeval 1. marca z rastjo povprečne bruto plače v preteklem letu in ne z indeksom cen življenjskih potrebščin.

Ob tem ko Levica in druga koalicijske stranke napovedujejo podporo predlogu, pa neznanka ostaja predvsem odločitev poslancev DeSUS. Njihova poslanska skupina je že predlagala umik točke z dnevnega reda seje DZ, vendar pa o tem kolegij predsednika DZ ni glasoval. O poslovniških možnostih bodo tako še razmislili oz. se še niso odločili, ali bi utegnili glasovati proti dnevnemu redu seje ali pa celo proti zakonu.

Vodja poslancev DeSUS Franc Jurša pa je danes v izjavi DZ poudaril, da v DeSUS ne nasprotujejo ukinitvi dopolnilnega zavarovanja. "Smo za ukinitev, a na preudaren način, odgovorno. To mora biti sistemski zakon, ki se ga ne more pisati ad hoc, prav tako se ne morejo dopolnila pisati čez noč," je opozoril.

Tako v DeSUS kot tudi v SMC, ki bo po besedah poslanca Janija Möderndorferja predlog novele sicer podprla, namreč pričakujejo ministrski predlog celovite zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju. To je minister za zdravje Aleš Šabeder napovedal že večkrat, njegove besede pa so danes ponovili na ministrstvu. Drugega komentarja na mnenje ZZZS na ministrstvu za zdaj ne dajejo.

Möderndorfer poudarja, da je treba urediti tudi delovanje zdravstvene blagajne, saj kot taka ne more več delovati. Po njegovih besedah so se sicer vsi zavedali, da v trenutku, ko bo zakon sprejet, zavarovalnice ne bodo stale križem rok. Tudi ZZZS po njegovem mnenju zelo dobro ve, kakšne spremembe ga čakajo in ne pričakuje, da se bo strinjal z vsemi predlogi ministra.

Glede na to, da bi zakon začel veljati šele januarja leta 2021, imajo minister in poslanci po mnenju Möderndorferja dovolj časa, da se dogovorijo o tem vprašanju preden bo zakonska sprememba začela veljati.

Še več časa bi dobili s sprejemom dopolnila opozicijske NSi, ki predlaga, da se zakon začne uporabljati z letom 2024.

Koordinator Levice Luka Mesec pa je danes ocenil, da so v Levici izdelali predlog, ki je bil tehnično in sistemsko bolj dodelan in lažje izvedljiv. Kot je poudaril, bodo zakon podprli, ker jim pušča eno leto časa, da določijo solidarnostno plačevanje prispevka. "Lahko bi rekli, da je koalicija izpustila vodo iz bazena. Ima pa eno leto časa, da jo spet natočimo," je dejal Mesec.

Ne obstoječa ureditev dopolnilnega zavarovanja ne koalicijske rešitve pa po mnenju Mesca ne naslavljajo problema najverjetnejšega višanja prispevka zaradi stroškov in drugih razmer.