STA novice / Na podnebni konferenci v Madridu le načeloma za izpolnitev obljub, o pravilih naslednje leto (dopolnjeno)

Štiri leta po sklenitvi pariškega podnebnega dogovora - ki za cilj določa, da se dvig povprečne globalne temperature ohrani znatno pod dvema stopinjama Celzija v primerjavi s predindustrijskim obdobjem, obenem pa poziva k prizadevanjem za 1,5 stopinje - je bila glavna naloga letošnje konference držav pogodbenic Okvirne konference ZN o podnebnih spremembah (UNFCCC) dokončati knjigo pravil za izvajanje pariškega sporazuma z letom 2021.

Sporazum namreč predvideva, da bodo države leta 2020 izboljšale svoje načrte za boj proti podnebnim spremembam oz. postavile višje cilje glede zmanjšanja emisij do leta 2030. Glavni kamen spotike v pogajanjih v Madridu je bil, kako izrecno se bodo države v sklepni izjavi zavezale k izpolnitvi te svoje obljube, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.

Medtem ko so si majhne otoške države, manj razvite države in tudi EU prizadevale za to, da bi države v svojih načrtih predvidele večje zmanjšanje emisij, so na drugi strani nekatere velike onesnaževalke, kot so Kitajska, ZDA, Avstralija, Savdska Arabija in Indija, poudarjale, da ne vidijo potrebe po spreminjanju svojih načrtov zmanjšanja emisij do leta 2030, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ostalo je pri načelnem poudarjanju potrebe po ukrepanju - izjava poudarja "nujno potrebo" po tem, da države zmanjšajo razkorak med trenutnimi zavezami glede zmanjšanja izpustov in potrebnim ukrepanjem za izpolnitev cilja pariškega sporazuma glede zvišanja temperature.

Odločanje o knjigi pravil pa so prestavili na naslednje leto, ko bo konferenca v škotskem Glasgowu.

Glavna razhajanja med državami so bila glede pravil mednarodnega trgovanja s pravicami do emisij oziroma t. i. svetovnega trga ogljika ter glede finančne pomoči revnim državam za blaženje posledic podnebnih sprememb, poročajo tuje tiskovne agencije.

"Državljani sveta danes od nas danes zahtevajo, da glede financiranja, prilagajanja in blaženja posledic podnebnih sprememb ukrepamo hitreje in bolje," je po navedbah AFP dejala predsedujoča konferenci COP 25, čilska ministrica za okolje Carolina Schmidt.

Schmidtova je izrazila upanje, da bodo lahko šesti člen pariškega sporazuma, ki med drugim ureja trgovanje držav s pravicami do izpustov, uskladili do konference v Glasgowu novembra prihodnje leto.

"Razočaran sem nad izidom COP 25," je tvitnil generalni sekretar ZN Antonio Guterres, "mednarodna skupnost je zamudila pomembno priložnost, da bi pokazala večje ambicije glede blaženja posledic ter prilagajanja in financiranja ukrepov za reševanje podnebne krize."

"Ampak ne smemo se predati in ne bomo se predali," je dodal Guterres in poudaril, da je bolj kot kdajkoli prej odločen, da bo deloval v smeri, da bi se leta 2020 vse države zavezale, da bodo storile to, kar znanost pravi, da je nujno za ogljično nevtralnost do leta 2050 in za omejitev dviga temperature na največ 1,5 stopinja Celzija.

Okoljevarstveniki so bili zelo kritični. "Ta podnebna konferenca je bila napad na srce pariškega sporazuma. Vse, ki že dolgo trpijo zaradi posledic podnebne krize in pozivajo k hitrejšemu ukrepanju, je pustila na cedilu," je po navedbah dpa dejal Martin Kaiser iz organizacije Greenpeace.

Več podnebnih konferenc ZN se je doslej zavleklo, a še nobena tako zelo kot letošnja. Končati bi se morala v petek popoldne, sklenila pa se je skoraj dna dni kasneje.