STA novice / Gospodarske zbornice: Predlog za zagotovitev likvidnosti ima številne pomanjkljivosti

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniški zbornici Sloveniji, AmCham Slovenija in Britansko-slovenski gospodarski zbornici pozdravljajo pripravo predloga zakona o interventnem ukrepu zagotovitve dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije koronavirusa, pri tem pa izpostavljajo, da je najpomembnejša jamstvena shema za nova bančna posojila, ki mora biti razmeroma enostavna in za majhna podjetja administrativno manj obremenjujoča.

"Vendar pa ugotavljamo, da je slovenska shema poroštev, kot je predstavljena v predlogu ministrstva za finance, trikrat nižja kot v treh primerljivih državah ter pri dveh milijardah evrov predstavlja le štiri odstotke slovenskega BDP. Dodatno je delež državnega poroštva zelo nizek, zato poslovne banke ne bodo v največji možni meri zagotavljale kreditnih virov družbam, ki jih najbolj potrebujejo, pač pa le tistim, ki že sedaj nimajo težav s pridobivanjem posojil," so zapisali v današnjem sporočilu, ki so ga posredovali iz GZS.

Velik izziv po njihovem mnenju predstavlja tudi mehanizem izvajanja poroštev, saj predvideva poplačilo poroštva iz proračuna ali pa z obveznico SID banke. "Slednja posebnost lahko pomeni nevarnost, da se celoten dolg SID banke začne šteti v javni dolg, prav tako pa banke takšne oblike mehanizma ne potrebujejo, saj imajo na voljo zadosti likvidnosti," pravijo.

Zato ocenjujejo, da je mehanizem izvajanja poroštev po nepotrebnem zapleten in bo namesto prednosti pomenil dodatno oviro pri dostopu do posojil. Tudi omejitev na posamezen subjekt je precej večja, kot jo določa okvir Evropske komisije - pri nas bodo takšna posojila družbe dobile v znesku 10 odstotkov letne prodaje in enkratnika letnih stroškov dela, medtem ko okvir EU te omejitve dopušča znatno višje (25 odstotkov prodaje in dvakratnik letnih stroškov dela), opozarjajo zbornice.

Ključna za gospodarstvo sta hitrost implementacije predlogov v praksi ter administrativna poenostavitev pri zaprosilu za sredstva in poznejšem poročanju, a osnutek zakona tega ne nudi, pravijo. "Nasprotno, predlagana poroštvena shema je zaradi svoje kompleksnosti postavljena pod vprašaj. Od številnih evropskih organov (Evropska centralna banka, Eurostat) zahteva privolitev in dodatna pojasnila, saj znatno odstopa od načina, ki so ga uporabile številne evropske države, ki so te privolitve že dobile, pretežno že v marcu," so navedli.