STA novice / Novela zakona o zdravstveni dejavnosti glede podeljevanja koncesij za določen čas ni v neskladju z ustavo

Čeprav je predlagatelj zatrjeval, da naj bi izpodbijana prehodna ureditev povratno posegala v pridobljene pravice koncesionarjev, ustavno sodišče ni opravilo presoje z vidika načela prepovedi povratne veljave pravnih aktov, saj po ustaljeni ustavnosodni presoji zoženje oziroma zmanjšanje že uveljavljenih pravic ne pomeni učinkovanje predpisa za nazaj, če se pravice zmanjšujejo za čas po uveljavitvi zakona.

Presojo so ustavni sodniki opravili z vidika načela zaupanja v pravo, kot enega izmed načel pravne države. Pri vrednotenju tega načela ustavno sodišče upošteva več okoliščin. Najprej je pomembno, ali so spremembe na pravnem področju, za katero gre, relativno predvidljive. Gre torej za vprašanje, ali so prizadeti s spremembo lahko vnaprej računali. Ustavno sodišče pa upošteva tudi težo spremembe in pomen obstoječega pravnega položaja za upravičence, so pojasnili.

Na drugi strani je vselej treba upoštevati javni interes, ki utemeljuje drugačno ureditev od obstoječe. V obravnavanem primeru je ustavno sodišče presodilo, da je treba javnemu interesu varstva konkurence, ki je ustavno zagotovljena vrednota, med javnimi zavodi in koncesionarji na eni strani ter med obstoječimi in potencialnimi koncesionarji na drugi strani, dati prednost pred spremembo pravnega položaja koncesionarjev.

Sprememba je bila namreč z vidika koncesionarjev relativno predvidljiva, saj že od leta 2007 ni mogoče podeljevati koncesij za nedoločen čas, pa tudi novo koncesijsko obdobje je relativno dolgo in ga je mogoče še podaljšati. Ustavno sodišče je zato presodilo, da izpodbijani zakon ni v neskladju z ustavo, so še navedli na ustavnem sodišču.

Ustavno sodišče je odločbo sprejelo soglasno.

Novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je v veljavo stopila v letu 2017, je določila, da se koncesija zdravnikom podeli le na podlagi javnega razpisa za obdobje 15 let. Pri tem se čas koncesije lahko podaljša še za 15 let, a le pod pogojem dopolnitve javne zdravstvene mreže, ni pa več na primer predmet dedovanja, prodaje ali prenosa.

Koncesije na primarni zdravstveni ravni podeljujejo občine, soglasje k podelitvi pa da ministrstvo za zdravje, ki podeljuje koncesije na sekundarni ravni. Koncesionarjem, ki so imeli do zdaj sklenjeno koncesijo za nedoločen čas, se je ta tako skrajšala, saj so do konca decembra 2018 morali dobiti nove odločbe o časovno omejenih koncesijah. Že pred iztekom roka so nekateri zdravniki koncesionarji napovedali, da se bodo na odločbe pritožili in se v primeru neuspeha s tožbo obrnili na upravno sodišče. Upravno sodišče je, kot izhaja iz odločbe ustavnega sodišča, prejelo več kot 400 takih tožb. Po tožbah koncesionarjev pa je upravno sodišče glede časovno omejenih koncesij vložilo zahtevo za oceno ustavnosti določb zakona o zdravstveni dejavnosti.