STA novice / Razširjen nabor nedovoljenih ravnanj v prehranski verigi ni v neskladju z ustavo

Predlog za začasno zadržanje izvrševanja določb 61.f člena, prvega in drugega odstavka 61.g člena, prvega odstavka 61.h člena in 177.a člena zakona o kmetijstvu ter četrtega odstavka 14. člena novele zakona o kmetijstvu so skupaj z zahtevo za oceno ustavnost proti koncu leta 2018 vložili Mercator in drugi trgovci. Členi se med drugim nanašajo na nedovoljena ravnanja, pisnost pogodb v verigi, dolžno nadzorstvo in višino globe za prekršek.

Ustavno sodišče je presodilo, da pomenijo izpodbijane določbe način izvrševanja pravice do svobodne gospodarske pobude, ki mu glede na cilj varstva šibkejših udeležencev v verigi preskrbe s hrano z namenom stabilne, kakovostne in varne prehranske (samo)oskrbe s posebej občutljivimi dobrinami (javni interes), ni mogoče odreči razumnosti.

V delu časovne uveljavitve obveze po pisnosti in obveznih sestavinah pogodbe z vidika načela varstva zaupanja v pravo je presodilo, da je bila teža sprememb za pobudnice zaradi javne obravnave predloga z enoletnim prilagoditvenim obdobjem in omejitve na bistvene sestavine posla v razumnem sorazmerju s ciljem, ki ga zasleduje spremenjena zakonodaja oz. javni interes.

Glede očitka kršitve načela zakonitosti v kazenskem pravu sodišče ni ugotovilo kršitve v delu opredelitve zavezanca prek razmerja tržne moči. Ker pa je izpodbijana določba omogočala opredelitev vsebine prepovedanega ravnanja tudi izven izrecno naštetih primerov in ob pomensko ključnem sklicevanju na standard dobrih poslovnih običajev, je presodilo, da nasprotuje načelu zakonitosti v kazenskem pravu. Zato je z razveljavitvijo besede 'zlasti' v tretjem odstavku 61.f člena zakona o kmetijstvu razveljavilo eksemplifikativno opredelitev vsebine nedovoljenih ravnanj.

Ustavno sodišče je odločbo sprejelo soglasno. Sodnica Dunja Jadek Pensa in sodnik Rok Čeferin sta bila pri odločanju o tej zadevi izločena.

Trgovci so ob vložitvi pobude za oceno ustavnosti pojasnili, da bi izvrševanje izpodbijanih določb prineslo težko popravljive škodljive posledice. Nalagajo namreč spreminjanje obstoječih pogodbenih razmerij, širitev obsega nedovoljenih ravnanj naj bi pomenila nove obveznosti za podjetja, prav tako kot dodatne obvezne sestavine prodajne pogodbe oz. njena pisna oblika. To naj bi povzročilo dodatne stroške zaradi izobraževanj, novih pogajanj z dobavitelji, pa tudi stroške za vzpostavitev dolžnega nadzora.

Izpodbijana ureditev naj bi zaradi nedoločnosti pomenila tudi visoko tveganje, da ravnanje pobudnikov ne bo skladno z zakonom. To pomeni dolgotrajne in številne postopke, pri katerih je treba upoštevati visoke globe oz. pomeni tudi postopek pred sodišči za ničnost pogodbenih določb in spremembo dobaviteljev, s čimer bi se trgovci odpovedali prihodkom, ki bi jih dosegli pri poslovanju z manjšimi slovenskimi dobavitelji.