STA novice / Opozicija kritična do rasti odhodkov, koalicija proračuna hvali

Predloga proračunov sta nerealna, je ugotovil Igor Peček (LMŠ) in dodal, da temeljita na visokem zadolževanju, predvideni razvojni potencial pa je pod vprašajem. "Živimo na kredit, brez resnega načrta, kako bomo v naslednjih letih več ustvarjali in kako bomo milijardne dolgove poravnali, vse navedeno pa motivira še misel na volilno leto 2022," je povzel.

Matjaž Han (SD) je ugotovil, da je vlada izgubila nadzor nad odhodki. Obnaša se, kot da obdobja poceni zadolževanja ne bo nikoli konec, fiskalno pravilo pa se nikoli ne bo vrnilo nazaj, je dejal. "Denar se deli vsevprek, štejejo milijone in milijarde, ki naj bi jih dali ljudem, pri tem pa se niti enkrat ne vprašajo o rezultati tega početja, je dejal in dodal: "Je pa res - volitve so pred vrati."

Alenka Bratušek (SAB) je opozorila, da so slovenske finance danes v zelo slabem stanju. V treh letih se je nabralo za deset milijard evrov primanjkljaja, vendar je od tega šlo le pet milijard evrov za zaščito zdravja ljudi in življenj ob epidemiji, je opozorila. Glede predlaganih proračunov pa je dejala, da nista dobra za državo. Prinašata namreč veliko negotovosti in videti je, kot da je sedanji vladi povsem vseeno za prihodnost države in ljudi.

Luki Mescu (Levica) se zdita predloga proračunov kratkovidna. "Medtem ko se dražijo gorivo, energenti in hrana, se sredstva za socialno varnost krčijo oz. ostajajo enaka," je dejal. Prav tako sta dokumenta izrazito predvolilna; vlada si želi z njima kupiti čim večjo priljubljenost pri ljudeh in se požvižga na to, kakšni bodo srednjeročni učinki.

Janja Sluga (NeP) je napovedala, da bodo v njihovi poslanski skupini glasovali proti. V obravnavanih dokumentih namreč vidijo finančne prioritete političnih programov strank vladajoče koalicije in njihove koalicijske pogodbe, poleg tega bi jih lahko opisali kot "javnofinančni divji zahod". Morda res vsebujejo optimistične investicijske načrte, vendar se ti zdijo Slugi povsem nerealni.

"Lahko je kritizirati," je po drugi strani dejal Dušan Šiško (SNS). Tako kot v drugih državah so tudi v slovenskem proračunu odhodki prilagojeni zdravstvenim razmeram, je dejal in dodal: "Kritikom lahko rečemo le, naj oni poskušajo imeti normalno fiskalno politiko in javnofinančno sliko znotraj svetovne epidemije." Sicer pa je tudi Šiško spomnil na volitve aprila 2022 in dejal, da bo nova vlada vsekakor predlagala prerazporeditve.

Marko Pogačnik (SDS) je zatrdil, da sta predloga proračunov optimistično in razvojno naravnana, "s sredstvi za investicije, kakršnih ta država v vsej svoji zgodovini še ni imela na voljo". Proračuna nista le socialno usmerjena, ampak sta po dolgem času tudi razvojno usmerjena, je dejal in dodal, da bo v vsakem od prihodnjih dveh let za investicije namenjenih več kot dve milijardi evrov.

Med pomembnejšimi načrtovanimi investicijami je Pogačnik izpostavil investicije v zdravstvo, ki jih bo v dveh letih več kot pa v celem preteklem desetletju. Poudaril je še investicije v cestno in železniško infrastrukturo, pa v protipoplavno varnost, oskrbo s pitno vodo, vrtce, šole ter športno infrastrukturo, kot tudi v kulturo, znanost in digitalno povezljivost.

"Denar gre za ljudi, ne gre v bančne ali kakšne druge luknje," je dejal tudi Jožef Horvat (NSi). Proračunska politika se je po njegovih besedah prilagodila novonastalim razmeram, zagotavlja se torej sredstva za financiranje zaščite zdravja prebivalstva ter pomaga gospodarstvu in prebivalstvu pri omilitvi posledic epidemije.

"Predlagana proračuna sta ustrezno razvojno naravnana," je dejala tudi Monika Gregorčič (SMC). Vsebujeta namreč zadosten investicijski potencial, ki bo na daljši rok in ob dodatnih evropskih sredstvih, omogočil razvoj vseh družbenih podsistemov, ter stabilno rast bruto družbenega proizvoda, je ocenila.

Proračunske dokumente bodo podprli tudi poslanci DeSUS. Robert Polnar (DeSUS) je ob tem izpostavil povečanje sofinanciranja pokojninske blagajne iz državnega proračuna za skoraj 72 milijonov evrov na 1,215 milijarde evrov.