STA novice / Diskriminacija in neenakost večinoma obravnavana enodimenzionalno

Ob zaključku temeljnega raziskovalnega projekta Državljanstvo in diskriminacija: intersekcijski pristop k raziskovanju družbene izključenosti so na današnji novinarski konferenci predstavili publikaciji, ki sta nastali v okviru projekta in izšli pri znanstveni založbi filozofske fakultete. Roman Kuhar je avtor publikacije z naslovom Intersekcijska ali presečna diskriminacija: študijski priročnik za učitelje in učiteljice, skupaj z Mojco Pajnik pa je urednik publikacije z naslovom Intersekcionalnost: perspektive strukturne, politične in reprezentacijske neenakosti.

V središče projekta je bilo postavljeno vprašanje intersekcijske diskriminacije."Gre za posebno obliko diskriminacije, ki jo vzpostavlja součinkovanje več osebnih okoliščin, statusov ali družbenih kontekstov," je pojasnil vodja projekta Kuhar. Rezultati raziskave po njegovih navedbah kažejo, da sta diskriminacija in neenakost v političnem in medijskem diskurzu večinoma obravnavana enodimenzionalno, in ne skozi intersekcijo različnih okoliščin. Tudi slovenska zakonodaja po njegovih besedah večinoma ne obravnava tovrstne diskriminacije.

Za boljše razumevanje intersekcijske diskriminacije so v okviru projekta, kot pravi, pripravili študijski priročnik Intersekcijska ali presečna diskriminacija, ki je učiteljicam in učiteljem lahko v pomoč pri obravnavi neenakosti in diskriminacije v izobraževalnem procesu. Priročnik bodo šolam razposlali prihodnji teden.

Znanstvena monografija Intersekcionalnost: perspektive strukturne, politične in reprezentacijske neenakosti pa predstavlja izbrane rezultate temeljnega raziskovalnega projekta. Avtorji so diskriminacijo in družbeno izključevanje, kot je pojasnil Kuhar, analizirali skozi intersekcijsko perspektivo spola, etnične pripadnosti, vere in spolne usmerjenosti.

Izsledki raziskave pokažejo, da politike še vedno ne obravnavajo intersekcijskih situacij neenakosti in diskriminacije oziroma jih vključujejo izjemoma, parcialno in nekonsistentno, je izpostavila Pajnikova. V politikah in medijskem diskurzu se občasno pojavlja intersekcija statusa ter spola ali starosti, vendar praviloma v pasivni obliki, kjer je intersekcionalnost vsebovana v opisu kompleksne situacije neenakosti, ta pa ni aktivno naslovljena v ukrepih, ki jih prinašajo politike.

Tudi v medijskem diskurzu intersekcionalnost večinoma ni prisotna niti kot obrobna tema, s čemer medijski diskurz reproducira in legitimizira homogenost in totalnost identitet, je še dodala.