STA novice / Poslanci potrdili podlago za alternativne investicijske sklade

Tri oblike alternativnih investicijskih skladov so alternativni vzajemni sklad (v katerem bi bil alternativni investicijski sklad oblikovan kot ločeno premoženje), specialna komanditna družba in investicijska družba. Dva tipa alternativnih skladov pa sta specialni investicijski sklad in nepremičninska investicijska družba. Zakon podrobneje določa značilnosti in pogoje za vzpostavitev in delovanje teh oblik in tipov skladov.

Zakon predvideva spremembo zakonov o investicijskih skladih in družbah za upravljanje ter o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov. Takšen pristop je po mnenju vlade razumen, saj da ureja tematiko celovito v enem zakonu, vsebina je bolj pregledna, rešitve pa se bodo implementirale hitreje, kot bi se v primeru treh ločenih zakonodajnih postopkov.

Trenutno sicer že velja zakon o upravljalcih alternativnih investicijskih skladov določa, ki je bil lani nekoliko spremenjen. Vendar pa ta zakon določa le upravljavce teh skladov, ne pa tudi njihovih oblik, kar po prepričanju vlade ni optimalno ne z vidika zanimanja vlagateljev za te produkte, kot tudi zagotavljanja učinkovitega nadzora Agencije za trg vrednostnih papirjev.

Dosedanja zakonska ureditev namreč dopušča več možnih oblik alternativnih investicijskih skladov, zdaj pa bodo možne tri, ki so se v praksi izkazale za najbolj primerne za poslovanje na slovenskem trgu kapitala.

Zakon naj bi tako prinesel večjo preglednost tega segmenta trga in k oživitvi podrazvitega trga kapitala v Sloveniji kot alternative prevladujočim bančnim virom. Odprl naj bi tudi nove naložbene priložnosti za tuje vlagatelje, ki so zadržani pri vlaganju v slovenske investicijske sklade tudi zaradi neoptimalne zakonodaje, ter olajšal prihod novega kapitala za financiranje startupov ter malih in srednje velikih podjetij.

Do vladnega predloga zakona je bila iz različnih razlogov zelo kritična zakonodajno-pravna služba, zato so ga v obravnavi na matičnem odboru popravili z vrsto dopolnil. Zakonodajno-pravna služba je podvomila tudi o ustreznosti tako obsežnega spreminjanja dveh drugih zakonov na to temo, ki sta že sama zelo obsežna.

Slovenija je sicer krepitev kapitalskega trga predvidela tudi kot reformo v okviru načrta za okrevanje in odpornost, ki je podlaga za črpanje sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost. V nadaljevanju naj bi za njegov hitrejši razvoj sprejela dodatne ukrepe.

Sprejem zakona o oblikah alternativnih investicijskih skladov je obenem eden od ukrepov iz te reforme in obenem tudi eden neizpolnjenih mejnikov, ki jih mora država izpolniti za črpanje prvega obroka nepovratnih sredstev za financiranje načrta v višini 57 milijonov evrov. Bil je tudi večkrat izražena želja finančnega sektorja.