STA novice / Predsednica DZ razpisala troje letošnjih volitev (zbirno)

Klakočar Zupančičeva je podpisala odloke o razpisu vseh trojih volitev, ob tem pa poudarila, da so volitve pomemben element demokratične družbe. Vse volivce je pozvala, da se volitev udeležijo ter skrbno izberejo novega predsednika ali predsednico republike ter župane in občinske svetnike.

Jeseni se bodo volivci prvič odpravili na volišča 23. oktobra, ko bo potekal prvi krog predsedniških volitev, sicer sedmih v zgodovini samostojne države. Klakočar Zupančičeva je s podpisom odloka določila tudi dan razpisa volitev, ko bodo začeli teči roki za volilna opravila. Od 22. avgusta bo tako mogoče zbirati podpise v podporo kandidatom in vlagati kandidature, rok za vložitev kandidatur pa se bo iztekel 28. septembra. Nekaj dni prej, 22. septembra, pa bo uradno stekla tudi volilna kampanja.

Čeprav kandidatur uradno še ni mogoče vlagati, pa jih je doslej napovedalo že kar nekaj kandidatov. V tekmo za stolček v predsedniški palači se med drugim podajajo podpredsednica Gibanja Svoboda Marta Kos, nekdanji zunanji minister Anže Logar, odvetnica Nataša Pirc Musar, župan Kočevja Vladimir Prebilič, psihoanalitičarka Nina Krajnik, glasbenik Gregor Bezenšek mlajši in zastopnik Antropozofskega društva Slovenije Leo Trojar.

Če v prvem krogu predsedniških volitev nihče izmed kandidatov ne bo dobil večine veljavnih glasov, bo sledil drugi krog, ki bo najverjetneje 13. novembra. V njem se bosta pomerila kandidata, ki bosta v prvem krogu dobila največ glasov.

Tedaj bo torej znano, kdo bo peti predsednik republike in bo nasledil aktualnega predsednika Boruta Pahorja, ki se mu drugi petletni mandat izteče 22. decembra. Predvidoma dan pozneje pa bo sledila prisega novoizvoljenega predsednika v DZ.

Po predsedniških volitvah se bodo volivci na volišča znova odpravili 20. novembra, ko bodo potekale lokalne volitve. Tudi te volitve je razpisala predsednica DZ, ob tem pa kot dan razpisa volitev določila 5. september, ko bo že mogoče vlaganje kandidatur za župane in občinske svetnike.

Na osmih lokalnih volitvah v zgodovini samostojne države se bodo namreč volivci v vseh 212 občinah izrekali tako o županih kot članih občinskih svetov. Ti imajo glede na velikost občine različno število članov, v skladu z zakonom od sedem do 45.

V občinah, kjer prebivajo pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti ter romske skupnosti, bodo volili tudi predstavnike teh skupnosti v občinski svet. V občinah z ustanovljenimi ožjimi deli pa bodo hkrati potekale še volitve v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti.

Volivci bodo izbirali tudi nove župane, ki za izvolitev potrebujejo večino glasov. V občinah, kjer župan v prvem krogu ne bo dobil večinske podpore, pa bo 4. decembra potekal drugi krog volitev, v katerem volivci izbirajo med kandidatoma, ki sta v prvem krogu dobila največ glasov.

Čeprav so bile na dosedanjih volitvah vse bolj uspešne neodvisne liste in županski kandidati, pa se na lokalne volitve pripravljajo tudi v strankah. V večini potekajo postopki evidentiranja kandidatov, večina se jih na volitve podaja samostojno, čeprav morebitnega sodelovanja ne izključujejo.

Predsednica DZ je podpisala tudi odlok o razpisu volitev v državni svet. Te bodo 23. in 24. novembra. Za dan razpisa splošnih volitev, s katerim začnejo teči roki za volilna opravila, se šteje 1. september.

Volitve v državni svet so sicer posredne prek ustreznih interesnih organizacij oz. lokalnih skupnosti, ki skupaj izvolijo 22 predstavnikov lokalnih interesov in 18 predstavnikov socialnih, gospodarskih in poklicnih interesov. Volitve potekajo na volilnih zborih volilnih teles, ki jih sestavljajo posebej izvoljeni predstavniki lokalnih skupnosti in interesnih organizacij - elektorji.

Člani DS so voljeni za dobo petih let, svojo funkcijo pa - z izjemo predsednika, ki je v DS zaposlen - opravljajo nepoklicno.