STA novice / V javnem sektorju nadaljujejo pogajanja, cilj ostaja uveljavitev zakona z letom 2024 (ozadje)

K začetku pogajanj o reformi plačnega sistema javnega sektorja in odpravi nesorazmerij v osnovnih plačah so se vlada in sindikati zavezali z dogovorom oktobra lani. Kot rok, do katerega naj bi najpozneje dosegli dogovor, pa so predvideli letošnji 30. junij. Ob tem so sindikati s podpisom dogovora soglašali, da do tega datuma ne bodo sprožili stavkovnih aktivnosti.

Podpisanemu je sledila časovnica vlade ob začetku pogajanj s 30. junijem kot predvidenim rokom za uskladitev novega plačnega zakona. Še nekoliko zgodnejši datum, 1. april, pa so v sporazumu z zdravniškim sindikatom Fides iz letošnjega januarja predvideli za oblikovanje zdravstvenega stebra. Po večmesečnih pogajanjih se je izkazalo, da je bila časovnica preveč optimistična.

Konec januarja je vladna stran sindikatom najprej predstavila analizo stanja in nato v prvi polovici februarja še izhodišča za plačno reformo, ki so jih marca dobili še v spremenjeni različici. Predstavitev zakona o skupnih temeljih plačnega sistema je sledila v začetku aprila. Konec maja je vlada pred sindikate prišla še s predlogom za odpravo plačnih nesorazmerij in jim nazadnje prejšnji teden predstavila še predlog sprememb kolektivne pogodbe za javni sektor.

Vsaj prve mesece so pogajanja večinoma potekala na centralni ravni, kjer sodelujejo vsi reprezentativni sindikati. Drugi del, po dejavnostih, kot so razdeljene v okviru načrtovanih plačnih stebrov, pa se je večinoma začel šele konec maja, po predstavitvi vladnega predloga za odpravo plačnih nesorazmerij.

Izjema so v zdravstvu in socialnem varstvu, kjer so se pogajali več mesecev, a tudi tu glede na odzive sindikalne strani niso blizu dogovora. Sindikati zdravstva in socialnega varstva so namreč pogajanja v tem tednu ocenili kot brezplodna in za jesen napovedali stopnjevanje sindikalnih aktivnosti, če premika ne bo. Kako bodo ravnali v Fidesu, kjer so nezadovoljstvo s pogajanji prav tako izrazili že večkrat, pa bo več znanega 3. julija, ko se sestane glavni odbor sindikata.

Na ministrstvu za javno upravo so za STA poudarili, da je ključno, da se novi plačni zakon uveljavi s 1. januarjem 2024, kar je še vedno predvideno. Ocenjujejo, da pogajanja tako na krovni ravni, v delovni skupini za usklajevanje besedila zakona, kot po dejavnostih oz. t. i. stebrih potekajo v skladu z dogovorjeno dinamiko. "Ker pogajalski proces poteka po principu 'dokler ni dogovorjeno vse, ni dogovorjeno nič', bi v tem trenutku izpostavili predvsem dejstvo, da pogajanja potekajo v konstruktivnem dialogu", so zapisali.

Kot pa so pojasnili v četrtkovem odzivu na navedbe predstavnikov sindikatov zdravstva in socialnega varstva, glede na potek in dinamiko pogajalskega procesa ocenjujejo, da lahko pogajanja glede kolektivnih pogodb ter novega sistemskega zakona o plačah uspešno sklenejo v začetku jeseni.

Vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj sicer 30. junij vidi kot prelomen datum, po katerem se je treba dogovoriti, kako bodo tekla usklajevanja v drugi polovici leta. "Menimo, da je smiselno z usklajevanjem tako o novem plačnem zakonu kot o odpravi plačnih nesorazmerij nadaljevati jeseni in priti pred koncem leta do cilja," je dejal za STA. Za pripravo zakona sicer po njegovih besedah ni več veliko časa. "Ampak kakšen mesec v jeseni si verjetno še lahko vzamemo, da zakonsko besedilo uskladimo in gre lahko v zakonodajni postopek," je dodal.

Predpostavlja sicer, da bodo sindikati po 30. juniju ravnali različno, eni bodo morda bolj vztrajali pri uresničitvi dogovora, drugi ocenili, da je smiselno še vložiti dodaten napor, da bi prišli do novega plačnega sistema. "Sam sem prepričan, da je ta, ki ga imamo zdaj, neobstojen, da bo povzročal vedno večje težave in konflikte," je dejal. Po njegovi oceni bodo permanentni konflikti s posameznimi plačnimi podskupinami destabilizirali delovanje javnega sektorja.

Vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek ni želel ugibati, kako bo to, da pogajanja do konca junija ne bodo zaključena, vplivalo na odločitev posameznih sindikatov. To bo odvisno tudi od tega, kako se bodo pogajanja razvijala naprej in kako verjetno se bo kazalo, da bo dogovor v doglednem času sklenjen, je ocenil za STA.

Po njegovih besedah na sindikalni strani v nadaljevanju pogajanj pričakujejo predvsem razpravo o vprašanju prevedbe na novo plačno lestvico in mehanizmu usklajevanja vrednosti plačnih razredov.

Na krovni ravni se bodo pogajanja nadaljevala v četrtek. So se pa pogajalci vlade in sindikatov že dogovorili, da v času med 15. julijem in 15. avgustom, ko bo večina odsotnosti zaradi letnih dopustov, pogajanj ne bo. A na ministrstvu so napovedali, da bodo kljub temu ves čas potekali delovni sestanki, "saj je iskanje rešitev, ki bodo v končni fazi privedle do novega plačnega sistema v javnem sektorju, v obojestranskem interesu".