STA novice / Sodni svet v letnem poročilu opozarja na številne sistemske težave sodstva

"Temeljni problem sodstva ostajajo plače in prejemki sodnikov in podpornega osebja," je izpostavil Sodni svet. Neustrezne plače so resna ovira za zaposlovanje najboljših pravnih strokovnjakov na sodniških mestih.

Ustavno sodišče je junija sicer določilo način izvršitve odločbe o neustavnih sodniških plačah. Kot je spomnil Sodni svet, je protiustavnost s tem odpravljena le delno. Opozoril je, da bo moral zakonodajalec pri nadaljnjem urejanju sodniških plač upoštevati tudi primerljivost s prejemki poslancev in drugih funkcionarjev.

Sodstvo ne bo moglo dosegati optimalnih rezultatov, če ne bo več ustrezno usposobljenega sodnega osebja, torej sodnih zapisnikarjev, pripravnikov in drugih. Pomanjkanje tega osebja je po oceni sveta vedno večji problem, zato je treba nasloviti tudi vprašanje njihove ustrezne umeščenosti v plačno lestvico.

Sodni svet izpostavlja, da je treba v luči zniževanja števila sodnikov opraviti "resen razmislek o pristojnostih sodišč". Pri tem je treba upoštevati, da nekatere zadeve, kot so prekrški in zemljiškoknjižne zadeve, v nekaterih državah EU niso v pristojnosti sodišč, temveč drugih, denimo upravnih postopkov.

Poleg tega še vedno primanjkuje sodnih izvedencev, kar bistveno vpliva na daljše sodne postopke na družinskem pravnem področju. To nedvomno terja takojšnjo in nujno dolgoročno usklajeno delovanje ministrstev in drugih v pravosodju, tako na področju izobraževanja kot pri preventivnih ukrepih, da primeri, v katerih so potrebni sodni izvedenci, ne bi bili tako pogosti.

Ureditev, da sodnike vrhovnega sodišča voli DZ, ni ustrezna, meni Sodni svet. Politično izbiranje sodnikov ni standard sodobnih demokratičnih družb, so izpostavili. Ministrstvo za pravosodje so ob tem pozvali, naj s spremembo zakona o sodniški službi izvzame politično imenovanje vrhovnih sodnikov in predsednika vrhovnega sodišča.

Sodni svet še meni, da mora področje kazenskega sodstva postati ena od prednostnih nalog sodstva. Podatki, da se je v desetih letih povprečni čas reševanja kazenskih zadev iz okrožne pristojnosti podaljšal za skoraj osem mesecev ob znatnem padcu prejetih zadev, so zaskrbljujoči. "Skrb vzbuja tudi pomanjkanje kakovostnih kandidatov v izbirnih postopkih za najzahtevnejša sodniška mesta na Okrožnem sodišču v Ljubljani, na katera se že dalj časa ni prijavil noben kazenski ali prekrškovni okrajni sodnik," so opozorili.

Menijo še, da je treba pripraviti celovito strategijo optimizacije mreže sodišč z vidika učinkovitosti. Natančno je treba preučiti, kakšen vpliv na sodne postopke bi imela uvedba institutov, kot sta vzpostavitev sodnega okrožja kot osnovne organizacijske ravni sodišč in uvedba enovitega sodnika.

Sodiščem je treba zagotoviti tudi primerne prostore in opremo ter vzpostaviti enotne in učinkovite varnostne ukrepe. To zlasti velja za ljubljansko okrajno in okrožno sodišče, so izpostavili.

Menijo še, da je za večjo učinkovitost sodstva ključna digitalizacija, pri kateri je nujna modernizacija. Izpostavljajo, da je treba sodnikom in sodnemu osebju olajšati upravljanje s sodnimi spisi, sodstvo pa se z modernizacijo lahko približa tudi uporabnikom.

Letno poročilo je predsednica Sodnega sveta Urška Kežmah ministrici za pravosodje Andreji Katič izročila v ponedeljek. Govorili sta o medsebojnem sodelovanju, o načrtovani reformi sodniške zakonodaje in drugem aktualnem dogajanju v sodstvu, so sporočili z ministrstva.