STA novice / Odbor DZ za kulturo skozi predlagano ureditev plačila samozaposlenih v kulturi (dopolnjeno)

Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan je uvodoma pojasnil, da s spremembami bolj podrobno urejajo obstoječo ureditev v primerih, kadar javni zavodi sklepajo pogodbe s samozaposlenimi v kulturi. Po dopolnitvi zakona bi vlada z uredbo podrobneje urejala začetno urno višino plačila za njihovo delo.

Kot je dejal, so samozaposleni v kulturi prepoznavni kot del javnega interesa v kulturi, na tej podlagi se jim podeljuje tudi status samozaposlenega delavca, obenem lahko kandidirajo in pridobijo pravico za plačevanje socialnih prispevkov iz državnega proračuna. Ker je slovenski trg na področju umetnosti majhen, so v veliki meri vezani na izvajanje poklica v sodelovanju z javnimi zavodi.

Samozaposleni v kulturi velikokrat delujejo samostojno in težje uveljavljajo pravico do plačila za svoje delo, zato so se odločili, da jim zagotovijo minimalno izhodiščno postavko za plačilo glede na primerljiv plačni razred v javnem sektorju, pri čemer bi se upoštevalo tudi stroške njihovega dela. Pri tem so se delno zgledovali pri študentskem delu, za katerega prav tako vlada določa minimalno plačilo. "S tem dajemo znak za urejanje plačila prekarno zaposlenih tudi v drugih resorjih, seveda ne na enak način," je pojasnil Rusjan.

Ureditev so pozdravili člani reprezentativnih sindikatov, saj, kot je izpostavil Denis Miklavčič iz Glose, že zadnjih 30 let opozarjajo na diskriminacijo in izkoriščanje samozaposlenih v kulturi. Podobno je povedal Miha Blažič iz Zasuka, kjer si prav tako prizadevajo, da bi uveljavili določen plačni standard tudi za zunanje delavce.

Opozicijski člani odbora so sicer spremembam ugovarjali, ker da naraščajoče število samozaposlenih v kulturi kaže na to, da so pogoji za njihovo delo stimulativni, kot je dejala Iva Dimic (NSi). Andrej Hoivik (SDS) pa je denimo opozoril, da v državi veljajo pravila konkurence. Ocenil je tudi, da spremembe zakona dajejo preveliko težo izvršilni oblasti. A kot je dejala Tatjana Greif (Levica), je naloga vlade, da regulira plačni sistem v državi.

Odbor je večinsko ocenil, da je predlog primeren za nadaljnjo obravnavo. Na predlog koalicijskih poslanskih skupin je sprejel tudi dopolnilo, ki uvaja t.i. protidampinško klavzulo. Po njej bodo morali javni zavodi in javne agencije po enakih standardih za enako delo plačati tudi druge prekarne delavce, kot so tisti, ki delajo prek avtorskih pogodb ali navadnih s.p.-jev.