STA novice / Kandidatu za ministra za zdravje Tadeju Ostrcu zelena luč pristojnega odbora DZ (daljše)

Kandidat iz kvote Demokratov Ostrc je v predstavitvi pred pristojnim odborom med ključnimi cilji izpostavil pravočasen dostop do kakovostne zdravstvene obravnave pod enakimi pogoji za vse prebivalce Slovenije in okrepitev primarne zdravstvene ravni na vseh področjih. Napovedal je delovanje v smeri zagotavljanja finančne vzdržnosti sistema. Zavzel se je tudi za zagotavljanje operativne odpornosti sistema.

Člani odbora so Ostrcu postavili številna vprašanja z več področij.

Na očitke poslancev opozicije o tem, da želi nova koalicija privatizirati zdravstvo, je dejal, da "če je privatizacija to, da vključimo vse razpoložljive kapacitete, gremo po poti številnih evropskih držav, pa nihče ne govori, da ti modeli niso evropski ali solidarni". Ponovil je znani argument nove koalicije, da do privatizacije pride ob predlogih čakalnih vrstah, ko si mora človek plačati storitve iz lastnega žepa.

Dodal je, da imamo v Sloveniji vrhunske strokovnjake, za zdravstveni sistem pa dovolj denarja, ki je v 85 odstotkih namenjen javnim zdravstvenim zavodom, kljub temu pa sistem prevečkrat deluje kot slabo organiziran.

"Če s sedmimi milijardami evrov ne zmoremo pozdraviti dva milijona bolnikov, potem imamo strukturni problem, imamo problem organizacije. In problem organizacije se ne naslavlja z vedno več zakoni, z vedno več pravilniki, ampak se naslavlja s tem, da jasno in decidirano uvedeš zakonsko spremembo, jo implementiraš in potem od tega pričakuješ tudi neke rezultate," je dejal.

Če bo potrjen za ministra, pa bo objavil podatke o vseh čakajočih, ki jih ima ministrstvo za zdravje, je napovedal.

Opozoril je tudi, da pretirana birokracija in regulacija na primarni ravni zmanjšujeta dostopnost, tako je napovedal digitalizacijo in administrativno razbremenitev zdravnikov. Pri tem je opomnil, da je nujno javni zdravstveni sistem narediti privlačen in kader v njem tudi zadržati.

Na pomisleke, da bi napovedi sprememb na področju košarice pravic utegnile pomeniti njeno krnitev, je pojasnil, da gre za to, da bodo pravice jasno določene in bo vsak vedel, kaj lahko dobi. Zagotovil je, da ljudem ne bomo vzeli pravic, ampak zagotovili širši obseg storitev na primarnem nivoju in tako zmanjšali število napotitev na sekundarni in terciarni nivo. Prepričan je, da so v zdravstvu potrebne jasne smernice napotovanja, ki zagotavljajo, da je bilo za bolnika na primarnem nivoju storjeno vse, kar je lahko bilo.

Glede organizacije urgentnih služb je dejal, da je treba "implementirati že izdelani elaborat" in vpeljati sistem, po katerem bo nujna medicinska sistem primerljiva in enako kakovostna za državljane na vseh koncih Slovenije.

Želi si tudi nadgradnjo helikopterske nujne medicinske pomoči, saj da je obstoječa "le nastavek tega". Prepričan je, da je pri tem treba slediti predlogom stroke. Ta trdi, da za ustrezno pokritost v Sloveniji potrebujemo tri delujoče baze za helikoptersko nujno medicinsko pomoč in vsaj eno bazo, ki deluje neprekinjeno.

Zavzel se je tudi za "samostojen sklad za redke bolezni s financiranjem iz več virov". Tudi sicer je področje redkih bolezni izpostavil kot posebej pomembno.

Deležen je bil tudi nekaj opazk, ker je kot državni sekretar nekaj časa deloval na ministrstvu za zdravje v vladi Roberta Goloba, zdaj pa da je "zamenjal strani", prav tako so ga spraševali o morebitnih botrih. Zatrdil je, da je edini boter, ki ga ima, krstni in birmanski, do vstopa v Demokrate, katerih ustanovni član je, pa ni bil član nobene stranke.

Zanikal je tudi očitke, da je v času, ko je bil državni sekretar, zagotovil koncesije zdravnikom, pri katerih je kasneje delal. Po njegovih besedah je razpis koncesij pripravilo ministrstvo v času vlade, ki je delovala pred tem, torej tretje vlade Janeza Janše, sam pa se je iz vseh postopkov izločil. Kasneje je za mnenje zaprosil tudi Komisijo za preprečevanje korupcije, ki v postopku predhodnega preizkusa prijave ni sprejela v nadaljnjo obravnavo, ker ni ugotovila suma kršitev določb v nasprotju interesov.

DZ bo o 16. slovenski vladi glasoval predvidoma v četrtek.