STA novice / Letošnja jesen v EU v znamenju razprav o širitvi (ozadje)

"Prihodnji teden bomo predstavili predloge, kako lahko zagotovimo, da bo tudi večja EU sposobna hitro in učinkovito odločati. Predlagali bomo tudi varovalke za zaščito naših interesov in vrednot ter ideje za poglobljeno postopno integracijo kandidatk v EU že pred članstvom. Tako bomo zmanjšali prostor za vpliv tistih, ki jih želijo od Evrope oddaljiti," je pred predstavitvijo t. i. pregleda vpliva širitve EU na njene politike in delovanje danes za STA dejala pristojna evropska komisarka Marta Kos.

Že pred časom je sicer napovedala, da bo pregled sestavljen iz štirih stebrov. Eden od teh bo posvečen spremembam samega širitvenega procesa, pri katerem se je treba po njenem mnenju odmakniti od logike "vse ali nič". Države kandidatke sicer lahko že zdaj ob izpolnjevanju pogojev uživajo nekatere koristi, ki jih prinaša članstvo v EU, vendar to ni dovolj, je menila Kos.

Bruseljski spletni portal Politico je sredi tega tedna ob sklicevanju na osnutek dokumenta, ki ga v Bruslju pripravljajo za torkovo sejo kolegija evropskih komisarjev, poročal, da naj bi EU kandidatkam ponudila možnost postopnega vključevanja v notranji trg.

V zameno bi morale sodelovati pri pregledih tujih naložb, izvoznih omejitvah, izvajanju sankcij in zaščiti občutljivih tehnologij. Če svojih obveznosti ne bi izpolnjevale, bi znova omejili njihovo vključenost.

Kos se je v nagovoru na posvetu hrvaške diplomacije konec avgusta zavzela tudi za razpravo o notranji reformi EU, da se bo lahko ta tudi z večjim številom članic hitro odzivala na krize. Kot je povedala, že obstoječe pogodbe EU omogočajo izboljšanje postopkov odločanja v uniji in delovanja institucij. Te možnosti je treba po njenem mnenju izkoristiti.

V okviru priprav na sprejetje novih članic pa je treba razpravljati še o posledicah njihove pridružitve za obstoječe članice, pri čemer je treba zaščiti interese slednjih, je dejala Kos. Prav tako pa je treba z ustreznimi varovalkami zagotoviti, da države po pridružitvi ne bodo nazadovale na področju vladavine prava.

O pregledu vpliva širitve unije na njene politike in delovanje bodo po torkovi predstavitvi na vrhu v Bruslju 15. in 16. oktobra razpravljali voditelji držav članic unije.

"To bo priložnost, da širitvenemu zagonu sledijo konkretne odločitve, ki bi vodile v k večji in močnejši Evropi," je danes v pisni izjavi za STA poudarila Kos.

Konec oktobra bo nato komisija predstavila še sveženj letnih poročil o napredku držav, ki se želijo pridružiti EU.

Najbližje članstvu je Črna gora, ki bi lahko po navedbah komisarke še letos zaprla vsa pogajalska poglavja v okviru pristopnih pogajanj. V Bruslju obenem poteka priprava pogodbe o njenem članstvu, ki jo bodo morale pred črnogorskim vstopom ratificirati tudi vse obstoječe države članice. Cilj je, da bi Črna gora leta 2028 postala 28. članica unije.

Albanija, ki je poglavja začela zapirati sredi julija, si medtem prizadeva, da bi tehnično fazo pogajanj zaključila do konca prihodnjega leta.

Za hiter napredek na poti v EU si prizadevata tudi Ukrajina in Moldavija, ki sta za članstvo zaprosili kmalu po začetku ruske agresije na Ukrajino pred štirimi leti in pol. Sredi julija sta na t. i. širitveni supertorek odprli drugega od skupno šestih sklopov pogajalskih poglavij, na katere je razdeljen pravni okvir EU.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki se v teh dneh mudi na turneji po državah Zahodnega Balkana, je sredi septembra v svojem letnem nagovoru o stanju v uniji napovedala, da bo Bruselj za omenjene štiri države pripravil načrte za nadaljnja pogajanja.

Kot je pojasnila Kos, bodo načrti, ki jih bodo objavili skupaj s širitvenimi poročili, vključevali časovnice s konkretnimi cilji, ki bodo kandidatkam pomagale dokončati reforme in se približati članstvu.

Drugim državam, kot so Kosovo, Severna Makedonija ter Bosna in Hercegovina, ki so v zgodnejših fazah pristopnega postopka, zaenkrat tovrstnih načrtov ne bodo ponudili. Nanje za zdaj prav tako ne morejo računati niti Gruzija, Turčija in Srbija, katerih postopki za članstvo so zastali zaradi pomislekov glede nazadovanja na področju vladavine prava.