STA novice / Med poslanci nasprotujoči pogledi na prihodnjo vlogo koncesionarjev v zdravstvu

Poslanka SDS Jelka Godec sicer priznava, da je za zdaj le osnutek zakona o zdravstveni dejavnosti, vendar pa se bojijo, da bo osnutek postal tudi končna verzija. V SDS menijo, da osnutek novele zakona ni v javnem interesu, saj se bo ob morebitni uveljavitvi sprememb zmanjšala dostopnost bolnikov do izbranega zdravnika, čakalne dobe pa se bodo podaljšale.

Po prepričanju Godčeve vodijo takšne spremembe v ukinitev koncesij, med drugim zaradi tega, ker se koncesionarji zaradi časovne omejitve trajanja koncesij na 15 let ne bodo več odločali za koncesionarstvo. Zagotovila, da bo koncesionarju po 15 letih podaljšana koncesija, namreč ni, prav tako po njenih besedah ni predvidenih meril za podaljševanje koncesij.

Erika Dekleva (SMC) pa je na to dejala, da garancije najbrž res ne bo, "vendar kdo v tej državi ima danes garancijo". Koncesionarji sicer so del javnega zdravstva, vendar Dekleva meni, da imajo tudi finančni interes, sicer bi se koncesije podeljevale zgolj in samo, kadar za to obstaja potreba, ne pa tudi oseben interes.

Tomaž Gantar (DeSUS) je poudaril, da so koncesionarji pomembni del javne zdravstvene mreže, a so nekatere spremembe zakonodaje glede koncesij nujno potrebne. V prvi vrsti je po njegovem mnenju treba spremeniti način podeljevanja koncesij, ki je "predvsem v prvih letih potekalo stihijsko in nepregledno, pogosto tudi z nedopustnim jemanjem sredstev in programov javnim zdravstvenim zavodom". Zato v DeSUS podpirajo idejo o javnih razpisih za podeljevanje koncesij, od novele zakona pa pričakujemo tudi zagotovitev učinkovitega nadzora nad delom koncesionarjev in v primeru ugotovljenih kršitev možnost odvzema koncesije.

Tudi Bojana Muršič (SD) je ugotavljala, da je področje koncesij v zdravstvu v tem trenutku pomanjkljivo urejeno. Obstoječi sistem po njenih besedah prinaša izrazita korupcijska tveganja, saj meril, kdaj in pod kakšnimi pogoji se koncesija podeli, ni. Kot je dejala, osnutek zakona ne postavlja koncesionarja v slabši položaj kot javne zdravstvene zavode, ampak postavlja vse morebitne koncesionarje v enak položaj. Tako prednosti ne bodo imeli več tisti z boljšimi povezavami, je dodala.

Poslanec NSi Jernej Vrtovec je opozoril, da koncesionarji prispevajo k stabilizaciji celotnega zdravstvenega sistema. Zato se je vprašal, "kaj bomo pridobili s tem, da jih omejimo na 15 let". Strinja se, da je treba zagotoviti boljši nadzor nad koncesionarji, vendar pa kot težavne ocenjuje "spopade, ki bi pomenili, da se ljudje ne bodo več odločali za koncesijo". Prepričan je namreč, da v Sloveniji potrebujemo še več koncesionarjev in zasebne pobude.

Nasprotno pa poslanec ZL Miha Kordiš koncesije vidi kot del težave in ne rešitve slovenskega zdravstva. Zato se je po njegovem mnenju treba zoperstaviti "tej črni koaliciji zdravniške elite, zavarovalnic, desnih strank in mednarodnega kapitala". Po njegovem mnenju je namesto tega treba razvijati javni sistem, dostopen vsem prebivalcem. Za to pa je treba povečati sredstva za investicije in za zdravstvene storitve, začeti načrtovati kadre in investicije glede na potrebe prebivalcev in ustaviti divje podeljevanje koncesij, je poudaril.