STA novice / Vlada predlaga ustanovitev centralnega kreditnega registra

Medtem ko Banka Slovenije že sedaj upravlja sistem za izmenjavo informacij o zadolženosti fizičnih oseb, bo centralni kreditni register vseboval tudi podatke o zadolženosti podjetij.

Gre torej za nadgradnjo obstoječe ureditve, kjer Banka Slovenije na podlagi zakona o bančništvu upravlja sistem za izmenjavo informacij o boniteti strank, vendar le fizičnih oseb. V centralnem kreditnem registru pa se bodo po novem zbirali tako podatki o zadolženosti posameznikov kot tudi podjetij, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje.

Z registrom bo upravljala Banka Slovenije, ki bo podatke uporabljala za izvajanje nalog na področju vodenja denarne politike, zagotavljanja finančne stabilnosti, makrobonitetnega nadzora in upravljanja tveganj ter za izvajanje nadzora nad bankami.

Podatke bodo regulatorju bančnega trga sporočale banke in hranilnice ter drugi kreditodajalci, kot so gospodarske družbe, katerih prevladujoča dejavnost je sklepanje kreditnih pogodb ali opravljanje storitev finančnega zakupa ali faktoringa, kreditodajalci, ki opravljajo storitve potrošniškega kreditiranja, ponudniki plačilnih storitev, Družba za upravljanje terjatev bank, Stanovanjski sklad RS in Eko sklad.

Kreditodajalci si bodo lahko pod določenimi pogoji izmenjevali podatke iz centralnega kreditnega registra. Tako bodo lahko ocenjevali kreditno sposobnost strank in posledično učinkoviteje obvladovali kreditno tveganje, ne bodo pa smeli teh podatkov uporabiti za neposredno ali ciljno trženje.

Predlog zakona tako fizični osebi kot poslovnemu subjektu omogoča, da se seznani z vsemi podatki, ki se o njem obdelujejo v sistemu izmenjave informacij, s čemer se zagotavlja kontrola pravilnosti podatkov in posledično izboljšanje kakovosti podatkov o kreditojemalcu, navaja vlada.

Vzpostavitev centralnega kreditnega registra sledi tudi aktivnostim v evropskem bančnem prostoru, kjer si Evropska centralna banka od leta 2011 prizadeva za vzpostavitev enotne baza podatkov s podrobnimi informacijami o posameznih bančnih posojilih v evrskem območju. To bazo bo mogoče vzpostaviti le s povezovanjem nacionalnih kreditnih registrov in poenotenjem nacionalnih poročevalskih okvirov o kreditnih tveganjih.

Tudi Evropska komisija v svojih priporočilih v okviru postopka za preprečevanje in odpravljanje makroekonomskih neravnotežij meni, da bi prav vzpostavitev enotnega registra posojil zmanjšala tveganje čezmerne zadolženosti sektorja malih in srednjih podjetij, katerih raven slabih posojil je še vedno visoka.

Banka Slovenije se je zato v sodelovanju z Združenjem bank Slovenije zavezala, da bo še letos vzpostavila centralni kreditni register kot osrednjo zbirko podrobnih statističnih podatkov o kreditnih tveganjih, ki bo po navedbah vlade omogočala učinkovitejše obvladovanje kreditnih tveganj kot tudi zmanjšala tveganje čezmerne zadolženosti.