STA novice / Odbor DZ za izobraževanje podprl predlog zakona o vajeništvu v drugem branju

Čeprav je DZ o predlogu že opravil splošno razpravo ter sklenil, da je primeren za drugo obravnavo, so se poslanci na današnji seji odbora skoraj uro in pol vrteli okoli tega, ali naj predlog umaknejo in obravnavo prestavijo na eno od prihodnjih sej, kar je predlagal Tomaž Lisec iz SDS. Pozval je pristojno ministrstvo, da si vzame še nekaj časa, do septembra, in pripravi boljše besedilo. Predlog zakona je po njegovem mnenju slab, predvsem nesistemski, natančneje bi morali določiti predvsem vlogo zbornic. Zahteval je umik predloga zakona z dnevnega reda, a ker se to ni zgodilo, je napovedal obstrukcijo in skupaj s še tremi strankarskimi kolegi odkorakal iz dvorane.

Nato je predstavnica zakonodajno-pravne službe državnega zbora podala obsežno in izrazito negativno mnenje k zakonu. Menila je, da je besedilo zakona v nekaterih delih nerazumljivo in nedoločno, da ne sledi ustavnemu načelu jasnosti in določnosti predpisov, prav tako je opozorila na preveliko vlogo zbornic.

Tudi v študentski in dijaški organizaciji niso naklonjeni zakonu. Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so očitali, da jih ni vključilo v pripravo zakona. Sprejem zakona v taki obliki jih skrbi, saj se vajeništvo razume narobe, in sicer kot ukrep za spodbujanje gospodarstva, tudi preko skoraj brezplačnega dela dijakov.

A ministrica Maja Makovec Brenčič je pojasnila, da zakonski predlog o vajeništvu zagotavlja ustrezno obravnavo vsakega vajenca. V pripravi zakona so sodelovali z vsemi deležniki, zato predlog predstavlja minimalen doseženi konsenz. Pomembno se ji zdi, da se z zakonom povečuje izobraževanje na delovnem mestu ter hkrati povezuje trikotnik "obrtna zbornica, šola, dijak". Vajeništvo bodo po ministričinih besedah začeli uvajati postopoma že v naslednjem šolskem letu. Zakon, ki po ministričini oceni prinaša nove priložnosti za mlade, je seveda možno izboljšati z dopolnili, je dodala.

Državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti je poudaril, da je interes gospodarstva narediti zakon boljšim, v tej fazi pa se mu zdi izjemno pomembno, da se mlade usposobi preden gredo na trg dela. Presenetil ga je tak odziv članov opozicije glede na to, da je zakon že prestal splošno razpravo v DZ.

Tudi predsednik komisije DS za kulturo, znanost, šolstvo in šport Zoran Božič je dejal, da komisija predlog podpira, saj se bodo "spremembe uvajale postopno in najprej v pilotnem projektu".

Vajeniški sistem ne sme postati pot za pridobivanje poceni delovne sile, pa je opozoril Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Pozval je, da je nujno preprečiti možnost, da bi vajenci postali nov razred prekariata. Predlog zakona o vajeništvu gre po njegovem mnenju zdaj predvsem v to smer, ker se vajeništvo razširja tudi na vse ostale brezposelne.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so koalicijske stranke in NSi napovedale, da bodo zakon podprle. Vajeništvo po besedah Ivana Škodnika (SMC) predstavlja del strategije v boju proti brezposelnosti mladih in pomembno obliko tesnega povezovanja izobraževalnega sistema z obrtjo in gospodarstvom. Vajeništvo je ukrep, namenjen mladim in je pogosto odskočna deska za stalno zaposlitev, je prepričan.

Janko Veber (SD) je med drugim opozoril, da se evropski denar za vajeništvo izteka leta 2022 in da bi bilo dobro že zdaj razmišljati o tem, kako zagotoviti denar za vajeništvo po izteku tega roka.

V DeSUS po besedah Marjane Kotnik Poropat podpirajo zakon, saj bo omogočil usposabljanje mladih za deficitarne poklice.

V ZL so izrazito odklonilni do predloga zakona, ki po navedbah Mihe Kordiša ne zasleduje ciljev mladih, ampak delodajalcev. Zgodilo se bo to, da bodo delodajalci vajeniški sistem izkoriščali za pridobivanje cenene delovne sile, je prepričan. Zato so tudi v ZL zahtevali umik te točke z dnevnega reda današnje seje, pripravili so tudi dopolnila k zakonu, ki jih je odbor zavrnil.

Odbor je obravnaval tudi predlog priporočila v zvezi z javnim razpisom za sofinanciranje doktorskega študija, ki so ga vložili poslanci ZL. Predloga priporočila, v katerem se zavzemajo za znižanje šolnin in večjo dostopnost doktorskega študija, odbor ni sprejel.